Page 96 - MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju
P. 96
Šola je dolgčas MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju
Ta čuden čas
Dolgčas je čas, Spet ta čuden dolgočasen čas,
ki je prazen čas – ki preganja iz dneva v dan
ne veš, to našo malo dobrovško vas.
kam bi se del. Vsi za računalniki sedimo,
Za učenje ti ni, se prav nič ne veselimo,
zato zvezki v kotu ležijo – saj ne vemo, kam bi se dali.
hvala bogu, da so tam, Razmišljamo, pametujemo,
šola namreč nima smisla, kam bi se lenobno podali,
ker tako zelo je kisla – a nič pametnega na misel ne pride.
v redovalnici so enke, Nekateri zdolgočasneži celo zaspimo,
male, velike: brezzvezne pač. ko zvezki, knjige naokrog ležijo,
Ko pa je šole konec, in si zaman strahotno želijo,
takrat vsi srečni smo, da kakšne nove črke pridobijo.
a ko spet se začne,
je že spet ta šola brez zveze – Dolgčas korak za korakom nam sledi,
en velik in sam dooolgčas. in se trudi, da venomer nas dohiti.
Učiteljice se smejijo, Dan za dnevom neumorno nas lovi
mi pa se doma učimo, in uro neprestano na mestu drži.
da male in velike enke popravimo. Oh, ti čuden čas – dolgčas,
Šola je brez zveze, ki v našo dobrovško vas si prišel
to vsi že vemo in nikakor poti iz nje ne poznaš!
in se sprašujemo,
Klara Sprinčnik, 8. a
le kdo si izmislil je to brezzvezno stvar,
ki pravi se ji tudi dolgčas.
Tit Repnik, 7. b
Festina Gashi, 7. c
96
