Page 7 - MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

Skoke, 28. 2. 2020

Spoštovani!

Odločil sem se, da vam napišem pismo, ker vas veliko odraslih misli, da otroci ne smemo
imeti besede pri odločanju o pomembnih stvareh. Vse prevečkrat nam zatiskate oči pred
grozotami, ker mislite, da smo premajhni, da bi videli, kakšen je dejansko svet, v katerem
živimo.
Toda otroci nočemo hoditi po svetu z zaprtimi očmi. Vsak dan slišim medije govoriti o
vojnah, globalnem segrevanju in smrtonosnih boleznih. Ravno bolezni me trenutno zelo
obremenjujejo. Namesto da bi užival v brezskrbnih počitniških dneh in podoživljal
prijetne trenutke s smučanja, razmišljam o koronavirusu. Veliko ljudi si misli, da ta virus
sploh ni nevaren, drugi pa se ga bojijo kot »hudič križa«. Ljudje kolebajo, ali je bolje
vedeti čim več o tem virusu ali ostati neveden. Če si neveden, lahko živiš normalno
življenje, saj te nič ne bremeni. Vendar pa se zaradi nevednosti ljudi virus lahko hitro širi.
Ljudje, ki so informirani, vedo, kako je treba ravnati in se zaščititi, toda vse to lahko
ohromi njihova življenja. Sam spremljam informacije, odrasli pa me mirijo, saj menijo, da
pretiravam. Toda ne morem si pomagati. Bojim se, da bi zbolel ali da bi zbolel kdo od
mojih najbližjih in posledično tudi umrl. Tega si ne želim! Še dolgo si želim živeti z ljudmi,
ki jih imam rad.
Skrbita me tudi onesnaženo okolje in globalno segrevanje. Otroci se radi igramo zunaj,
tekamo in se igramo skrivalnice, se vozimo s kolesi, se kopamo in potapljamo v morju,
smučamo in še mnogo drugega. Ali ste se morali vi kot otroci mazati s kremo za zaščito
pred soncem, ker so UV-žarki vedno močnejši? Babica mi je pripovedovala, da so se
nekoč umivali v škafu, saj so morali paziti, da niso porabili preveč vode, ki so jo morali
vsak dan nositi iz izvira. Jaz se trenutno še lahko brezskrbno tuširam in ne razmišljam o
porabi vode, se pa sprašujem, ali bo še dolgo tako. Ali se bomo čez nekaj let tudi mi spet
umivali z vodo iz škafa? Opažam, da je snega vsako leto manj. Na območju, kjer živim, že
deset let ni bilo prave zime z debelo snežno odejo. Sprašujem se, ali bodo moji otroci
sploh vedeli, kaj je to zima, in kaj šele, kaj je sneg. Zelo me stisne pri srcu, ko na različnih
televizijskih programih vidim živali, ki so se zadušile s plastičnimi vrečkami ali zastrupile z
odpadki, ki ležijo v gozdovih, rekah, morjih, oceanih … S svojimi dejanji boste uničili svet.
Zakaj moramo posledice vaših nepremišljenih dejanj nositi otroci? Zakaj ne moremo
živeti tako, kot ste vi nekoč? Otroci si želimo le mir na svetu, dobro izobrazbo in čisto
okolje.

7