Page 124 - MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

MOJA ZGODBA
Sem Lana Kastelic. Trenutno obiskujem deveti razred Osnovne šole Miklavž na Dravskem

polju.
Moje življenje se je zelo spremenilo, ko smo se z družino leta 2010 preselili v Miklavž na
Dravskem polju. Bila sem zelo prestrašena, saj sem vstopila v novo in neznano okolje. Ko
sem prvič prestopila prag osnovne šole, sem imela zelo mešane občutke. Kolikor se spomnim,
sem prvi dan jokala zato, ker sem mislila, da ne bom spoznala nikogar in da me nihče ne bo
želel sprejeti v svojo družbo. Zmotila sem se, saj sem spoznala čudovite prijatelje in
prijateljice, ki jih ne bom nikoli pozabila, saj so mi polepšali mojo osnovnošolsko pot. Sedaj
si komaj predstavljam, da sem že deveti razred in da že devet let obiskujem Osnovno šolo
Miklavž na Dravskem polju. Tudi občutki v devetem razredu so zelo mešani. Po eni strani
sem žalostna, ker gre vsak svojo pot, po drugi pa zelo vesela in polna pričakovanja, ker bom
vstopila v novo okolje – v srednješolsko okolje. Seveda sem upala, da bodo zadnji dnevi v
osnovni šoli drugačni, toda ne bodo – zaradi koronavirusa. S tem sem se sprijaznila in si rekla,
da bom osnovno šolo zapustila s pozitivno energijo. V teh devetih letih sem se marsikaj
naučila. Imela sem dobre in slabe trenutke. Nekateri učitelji so me naučili, da moram začeti
verjeti sama vase, in za to sem jim zelo hvaležna. Iskreno bom najbolj pogrešala svojo
razredničarko, saj me je skozi vsa ta leta naučila, da se v življenju vse da in da moraš samo
verjeti v to. Zahvaljujem se ji, ker je skozi ta štiri leta verjela vame in me podpirala. Zelo sem
hvaležna, ker sem spoznala štiri prijateljice, ki so mi vedno stale ob strani in me podpirale.

Spoznala sem tudi, da moram biti to, kar sem in da se ne smem prilagajati drugim. Spremenila
bi ravno to, da bi se oblačila in obnašala tako, kot bi si jaz želela. To pa zato, ker si nikoli
nisem upala obleči stvari, ki so mi bile zelo všeč, in to zato, ker sem mislila, da se bodo drugi
norčevali iz mene. Nikoli si v šoli nisem upala dvigniti roke ali povedati to, kar si zares
mislim. Sedaj, zadnja leta sem se spremenila in zahvala gre učiteljicam, ki so me podpirale, in
mojim pravim prijateljicam. Glede prihodnosti pa si res želim biti sprejeta na II. gimnazijo
Maribor, da si dokažem, da to zmorem. Seveda si želim uspešno zaključiti šolanje in se
vpisati na želeno fakulteto. Trenutno še ne vem, kaj bi rada počela v življenju, me pa zelo
zanimata ekonomija in psihologija. Rada pa bi tudi na kakršen koli način pomagala ljudem v
stiski. Želim si tudi ustvariti družino in potovati po svetu. Rada bi imela, vseeno mi je, ali
fantka ali punčko ali pa oboje. Upam, da bom kot oseba prijazna in sočutna in da bom rada

pomagala.
Upam, da bom zadovoljna s svojim življenjem tudi, če bom imela vzpone in padce. To je bila
moja zgodba o tem, kako sem preživljala osnovno šolo in kaj želim doseči v prihodnosti.

Lana Kastelic, 9. a

124