Da bi razumeli, kaj sproži pojav supernove, si moramo ogledati zadnje stopnje v razvoju zvezde z veliko maso. Ko zvezda porabi za proizvodnjo helija ves vodik v osrednjem jedru, se sprožijo nove jedrske reakcije, v katerih iz helija nastaja ogljik. Nekoliko stran od sredice, v lupini, pa se vodikova jedra še vedno lahko zlivajo v helijeva. Ko zvezda izčrpa tudi ves helij, gorivo postane ogljik. V plasteh okrog zvezdne sredice začne potekati nov niz jedrskih reakcij, struktura zvezde pa postaja vedno bolj podobna čebuli. Do zadnje stopnje pride takrat, ko se zvezdna sredica spremeni v jedro iz železa in niklja.		Jedro ovijajo lupine, v katerih prihaja do izgorevanja jedrskih goriv: silicija, neona, kisika, ogljika in helija. V središču nastaja bela pritlikavka, dokler masa ne preseže dovoljene 1,4 mase Sonca. Potem hitro nastopi uničujoče krčenje jedra. V manj kot sekundi se jedro, veliko kot Zemlja, zmanjša na velikost krogle s premerom manj kot 100 km. Njegova gostota se poveča na gostoto atomskega jedra (ki je približno 1000 milijonmilijonmilijonkrat gostejše od vode). Snov se strne v eno samo gigant- sko atomsko jedro in nevtronska zvezda je rojena. V točki, ko nevtroni v notranjem delu jedra že lahko preprečijo nadaljnje krčenje, se ta proces nenadoma ustavi. Udarni valovi se