odbijejo skozi snov, ki se še vedno steka v notranjost, in v zvezdo brizgne energija v obliki velikega števila delcev, imenovanih nevtrini. Spričo tega se zunanje plasti zvezde odlepijo in za sabo pustijo jedro nevtronske zvezde, zdaj povsem odkrito pogledu. V določenih okoliščinah se lahko zgodi, da jedro, če je njegova masa dovolj velika, ne postane nevtronska zvezda, ampak črna luknja. Supernova ohrani vrhunec svetlosti samo kak mesec, potem pa začne ta iz trenutka v trenutek upadati. Lupino snovi, ki jo je		odneslo z zvezde in se zdaj postopoma širi v Prostor, je mogoče videti še dolgo po eksploziji supernove. Takim meglicam pravimo ostanki supernov.