Graf, ki prikazuje, kako spremenljivka s časom prehaja iz ene magnitude v drugo, se imenuje svetlobna krivulja. Da bi jo narisali, moramo zvezdin sij pravilno izmeriti. Profesionalni astronomi uporabljajo pri tem napravo, ki ji pravimo fotometer in s katero lahko natančno izmerijo zvezdno magnitudo. Med pravilne ali periodične spremenljivke sodijo utripajoče zvezde in dvozvezdja. Pri dvojnih zvezdah se lahko zgodi več stvari, zaradi katerih je videti, da se njihov sij spreminja. Včasih ravnina tira kakega dvozvezdja sovpada z našo zorno smerjo, zato zvezdi med kroženjem prekrivata druga drugo.		Nekatere najbolj pravilne spremenljivke ves čas utripajo (se širijo in krčijo) - nihajo na določeni ferkvenci (pravimo jim utripajoče spremenljivke). Najbolj znane so kefeide. To so zvezde nadorjakinje, od tri do desetkrat večje od Sonca in več stotisočkrat svetlejše. Med nihajno dobo, ki traja nekaj dni, se spreminja tako njihovo površje kot temperatura na površju, kar vpliva na moč njihovega celotnega izseva. Tudi hladne rdeče zvezde orjakinje v poznem obdobju življenja, ki lahko svoje zunanje plasti kot lupino povsem odvržejo in tako ustvarijo planetarno meglico, dolgujejo svojo spreminjavost utripanju.