Druga pomembna skupina utripajočih zvezd so zvezde RR Lirae (v ozvezdju Lire). Te so stare zvezde s približno enako maso kot Sonce. Mnoge so zbrane v kroglastih zvezdnih kopicah. Zanje je značilno, da v času nekaj manj kot 24 ur nihnejo za približno eno magnitudo. Nekatere zvezde nadorjakinje se vedejo povsem nepredvidljivo. Odmetavajo oblake ogljika, ki se zgostijo v zrna, podobna sajam. Kadar se med nami in zvezdo pojavi eden takih gostih črnih oblakov, zvezdinega sija ne vidimo, dokler se oblak ne razprši po Prostoru. Običajno je to zvezdo z golim očesom komaj še mogoče zaznati. Vsakih nekaj let pa se njen sij poveča za približno osem magnitud in se nato postopoma spet vrne na normalno raven.		Na Soncu učinki magnetnega polja povzročajo Sončeve pege in izbruhe, ki na svetlost Sonca nimajo posebnega vpliva. Pri nekaterih rdečih pritlikavkah pa na podoben način povzročeni izbruhi dosežejo velikanske razsežnosti (pravimo jim Eruptivne zvezde), ki se pokažejo v nenadnem porastu izseva za celo magnitudo ali še več. Poznamo še eno skupino spremenljivk (Kataklizmične spremenljivke). Običajno živijo blizu minimuma, a potem izbruhnejo, nekatere v skoraj periodičnih presledkih ali pa popolnoma nepričakovano. Vsi primeri so sistemi dvojnih zvezd. Ena zvezda je bela pritlikavka, ki krade snov svoji spremljevalki. Ko nabere dovolj snovi, postane stanje nestabilno, zato pride do kratkotrajnih izbruhov.