Da bi to pojasnili, moramo povedati nekaj o načinu, kako se Sonce navidezno giblje po nebu. Ker Zemlja potuje okoli Sonca eno leto (nekoliko več kot 365 dni), se nam zdi, da Sonce v istem času prepotuje vse nebo. Navidezna letna pot Sonca mimo zvezd se imenuje ekliptika in gre skozi dvanajst ozvezdij Zodiaka (in še majhen del trinajstega ozvezdja Ophiuchusa, Kačenosca). Zemljin ekvator je glede na ravnino tira nagnjen za 23,5 st. in tako je kot med ekliptiko in nebesnim ekvatorjem ravno tako 23,5 st..		Vsako leto gre Sonce dvakrat čez ekvator. Približno 22. marca - ta datum ni stalen zaradi muhavosti našega koledarja - pride Sonce do ekvatorja na poti z juga proti severu. Njegova deklinacija je tedaj 0 st. in prišel je do točke pomladišča, ki je ravno tako ne označuje nobena svetla zvezda. Potem ostane Sonce 6 mesecev na severni nebesni polobli. Okoli 22. septembra pride spet do ekvatorja, tokrat na poti s severa na jug; tedaj, ob jesenskem enakonočju, je prišel do Prve točke v Tehtnici in naslednjih šest mesecev ostaja na južni polobli. Nebesna ustreznica geografski dolžini je rektascenzija.