Rene Rusjan, SCCA - LJUBLJANA Zavod za sodobno umetnost, oktober 2007

Rene Rusjan

Predgovor  o Čitalnicah

Prvo citalnico sem postavila leta 1997 ob svoji razstavi Vceraj naprimer v Mali galeriji Moderne galerije. Takrat je bila citalnica le dodatek, ki sem ga locirala v zgornji, skriti del Male galeriji, kjer se obicajno 'skriva' cuvaj razstave. Prvic sem ob izboru katalogov iz knjižnice in nekaterim tekstom, ki so mi bili takrat pomembni, obiskovalcu ponudila caj in piškote, da bi se res pocutil povabljenega in si vzel cas za listanje in prebiranje.

Konec istega leta sem postavila 'Citalnico U3', ki se je izkazala kot prva iz serije Citalnic, ki jih obcasno uporabljam še zdaj. Namrec, obliko tematske citalnice, prostora, ki ga ukradem galeriji in ga na nek nacin omejim, zamejim, oznacim kot posebno obmocje, sem 'iznašla' zato, da lahko skozi njo obdelam dolocene teme, ki jih izven galerije ne morem. V zacetku 90ih so me, na videz dokoncno, nehali zanimati galerijski prostori, delovati sem zacela skoraj izkljucno izven njih. V galerijo sem se vrnila prav z razstavo Vceraj naprimer, s katero sem se o galerijskem prostoru želela ponovno preizprašati.

Citalnice razumem kot komunikacijske tocke, kot orodje za direktno komuniciranje s publiko. Kdaj bom kot medij za komunikacijo izbrala citalnico, se odlocam glede na temo, ki jo želim skomunicirati, oziroma glede na kontekst in priložnost. Pri povabilu SCCA gre prvic za obrat: tu naj bi se ukvarjala z njihovo knjižnico in citalnico, torej, nisem v galeriji in ji ne kradem prostora za nekaj drugega, temvec gre za prostor, ki je temu v osnovi namenjen. Razmišljam, kaj to pomeni. Se bom ukvarjala s citalnico kot temo in obdržala formo? Se poigramo s formo? Nimam še rešitve, gotovo pa razmišljam v kontekstu komunikacije z obiskovalci, kolegi umetniki in kustosi, z rednimi uporabniki in slucajnimi 'padalci'.