zgodovina dolomita
Najstarejše dolomite velikih debelin iz starega zemeljskega veka najdemo v Karavankah, v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju, na Cerkljanskem, Idrijskem in v Posavskih gubah.
Srednji trias je v geološkem razvoju ozemlja današnje Slovenije prinesel velike spremembe. Dolgi in globoki prelomi so ozemlje razkosali na velike tektonske bloke in ves osrednji del do tedaj enotne obsežene plitve kontinentalne police se je pogreznil več 100 metrov globoko pod morsko gladino. Na obeh robovih tega globokega jarka, imenovanega tudi Slovenski bazen, sta zaživeli plitvomorski karbonatni polici. Na severni strani so nastale kamnine, ki gradijo Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe ter Karavanke, na južni strani pa tiste, ki gradijo karbonatne masive južne Slovenije, od Banjščice in Trnovskega gozda preko Idrijsko-Cerkljanskega in Škofjeloško-Polhograjnskega hribovja, Notrjanske in Dolenjske do Gorjancev. V začetku poznega triasa pred približno 220 milijoni let je na teh plitvih morskih policah nastal masiven svetlo-siv apnenec s pogostimi fosilnimi ostanki kalcitnih alg. Velik del tega apnenca pa se je kasneje spremenil v dolomit.
Karbonatne kamnine, ki gradijo dolenjski kras, so sedimentne kamnine, ki so se usedale od mezozoika (srednji zemeljski vek) do kenozoika (mlajši zemeljski vek). Tako so najstarejše karbonatne kamnine na Dolenjskem stare okoli 225, najmlajše pa nekaj 10 milijonov let. Najstarejše karbonatne kamnine na Dolenjskem so na njenem severnem delu; na stiku s posavskimi gubami, najmlajše pa v južnem delu. Triasne dolomite najdemo v severnem delu srednje Dolenjske.