nastanek dolomita
Ker kamnina dolomit nastaja s kemičnim izločanjem minerala kalcijevo magnezijevega karbonata iz nasičene morske vode in usedanjem na zemeljskem površju v normalnih razmerah, jo imenujemo kemična karbonatna usedlinska ali sedimentna kamnina.
Dolomit se pri normalnih temperaturah in tlakih ne izloča.
Najbolj značilni in lahko prepoznavni so rumenkasto sivi, izrazito luknjičasti različki, ki jih zaradi podobnosti čebeljemu satovju imenujemo satasti dolomiti. Plasti teh dolomitov so vsebovale kristalne sadre, vendar je sadra slabo obstojna in je bila iz dolomitov izprana. Pri tem je zapustila precej velike prazne c
elice z ostrorobnimi pregradami. Sadra nastaja v zelo vročem in suhem puščavskem podnebnem pasu pri hitrem izhlapevanju morske vode na slanih plimskih ravnicah. V takem okolju, ki je vladalo v obdobju poznega perma pred približno 255 milijoni let, so nastali satasti dolomiti. Že kmalu je morje zalilo plimske ravnice in na dnu obsežne plitve kontinentalne police so v zgodnjem triasu, najstarejšem delu srednjega zemeljskega veka (mezozoika), nastale plasti pisanih rumeno, rjavo, rožnato in zeleno sivih glinavcev. Ti dolomiti so zelo razširjeni in jih najdemo skoraj povsod v Sloveniji.
Dolomit nastane iz apnenca z diagenezo. To je proces, s katerim opisujemo spremembe, ki potekajo v usedlini (sedimentu) od njene odložitve do strditve (litifikacije) v sedimentno kamnino. Zajema tudi vse poznejše spremembe, ki jih doživlja že trdna kamnina zaradi sprememb pritiska in temperature. Diagenetsko spremembo apnenca v dolomit imenujemo dolomitizacija. Pri tej pride do nadomeščanja Ca2+ ionov z Mg2+ ioni. Poleg tega pride do prekristalizacije kalcita ali aragonita v dolomit. Nastopi lahko že takoj po odložitvi sedimenta ali pa veliko let kasneje v trdni kamnini. Med pozno diagenetsko prekristalizacijo v drobnozrnatem apnencu začnejo rasti ostrorobi romboedrični dolomitni kristali, ki močno spremenijo strukturo kamnine in večinoma uničijo fosilne ostanke.