Poznamo več vrst kalcita: protast kalcit, dvolomec, kalcit z obliko skalenoedra, kalcit romboedrske oblike, plumbokalcit, kalcit, ki tvori kapnike in lehnjak.
V Sloveniji se najlepši kristali kalcita nahajajo v jami pod Babjim zobom nad Bohinjsko Belo.

Beseda kalcit izvira iz latinske besede calcis, ki pomeni žgano apno ter grške besede chalx, ki pomeni apno.

 

Kalcit ima lahko primešane kovine. Najpogostejše so železo, mangan, svinec, cink, stroncij, kobalt in baker. Tak kalcit dobi ime po kovini, ki jo vsebuje. Tako govorimo o ferokalcitu, ki je obogaten z železom, manganokalcit je obogaten z manganom, cinkokalcit s cinkom, stroncijanokalcit s stroncijem, kobaltokalcit s kobaltom,  pri plumbokalcitu pa svinec nadomešča del kalcija. V Sloveniji so našli plumbokalcit v mežiškem rudniku.

 

Razlika med apnencem in kalcitom

Apnenec je kamnina, ki je pretežno sestavljena iz drobnozrnatega kalcita.
Kalcit je mineral, ki se pojavlja v kristalih.

 

Kalciti v Sloveniji

V Sloveniji je veliko protastega kalcita v tistih predelih, kjer so razvite karbonatne kamnine. Kristali kalcita največkrat rastejo iz podlage in so med seboj zrasli. To imenujemo kristalna kopuča. Lepe kopuče najdemo v okolici Idrije in na Jelovici.

Dvolomec ali islandski dvolomec je kemično čist kristal kalcita. Ima dvojni lom. Zaradi tega se svetlobni žarek pri prehodu skozi kristal razkloni v dva razmaknjena vzporedna žarka. To lahko vidimo že s prostim očesom. Zaradi čistosti se dvolomec uporablja v optični industriji.
Posamezne primerke dvolomca je možno najti v kamnolomu pri Kropi.

Kalcit z obliko skalenoedra je možno najti na jugozahodnem pobočju Straže pri Bledu.

Kalcit romboedrske oblike je najpogostejša oblika kalcita. Kristale take oblike je možno najti po vsej Sloveniji.

Kalcit, ki tvori kapnike, imenujemo tudi siga, stalagmiti ali stalaktiti. Lahko je bel, siv, rumen, rjav ali črn. Barva je odvisna od primesi, ki jih vsebuje. Čisti kalcit je bele barve. Izloča se iz počasi kapljajoče vode v jamah.

Lehnjak

Lehnjak ni mineral, ampak sedimentna kamnina iz kalcita. Nastaja ob slapovih in tekočih vodah. Je rumenkasto rjav kamen, ki je polen velikih in majhnih luknjic. Po kemični sestavi je lehnjak kalcit, ki se nabere v obliki oborine na mah in drugo rastlinje v vodi. Kalcijev karbonat, ki se izloča iz teh voda in se useda na mahove in druge rastline, ima videz luknjičave prhke skorje.
Kalcit, ki se izloča v rečni strugi v velikih poroznih masah, tvori debelozrnat lehnjak, ki mu rečemo travertin.
Lehnjak je takoj, ko ga vzamemo iz vode, drobljiv. Kasneje na zraku otrdi.
Lehnjak je lahko bele, rumenkaste ali rjavkaste barve. Veliko se uporablja kot okrasni kamen za obloge tal ter notranjih in zunanjih sten.

Lehnjakove slapove imamo v bližini naše šole v dolini reke Kosce.

Več o kalcitu lahko preberete v knjigi Renata Vidriha in Vasje Mikuža Minerali na Slovenskem.