Apnenec je sedimentna kamnina, ki sestoji iz več kot 50 % kalcijevega karbonata. Specifično imenujemo apnenec kamnino, v kateri je več kot 90 % kalcijevega karbonata. Pogosto je del kalcija nadomeščen z magnezijem. Takemu apnencu rečemo dolominitizirani apnenec. Primesi so minerali glin, organske snovi, kalcedon, siderit, pirit ter aluminijevi in železovi oksidi. Primesi so drobno razpršene med zrnci kalcija ali pa nastopajo v gmolih, lečah ali žlicah. Čisti apnenec je bele barve. Zaradi primesi so apnenci lahko sivi, rjavi, rdeči, zeleni in črni. V mnogih apnencih je veliko fosilov. Takšni so litotamnijski, numulitni, rudistni, koralni in školjčni apnenci. Apnenec je drobno do debelozrnat, lahko je tudi plastovit ali masiven. Nastaja predvsem v morju, jezerih, rekah in podzemnih jamah pri organskih in anorganskih procesih.

 

V kamnolomih, kot so Črni kal, Lipica , Podpeč, Vret, Hotavlje, Kresnica, Gradec in Piršica pridobivajo apnenec za potrebe industrije. V nekaterih od njih pa tudi za okrasni kamen. Apnenci imajo v vsakem kraju drugačno barvo in strukturo. Poimenujemo jih po nahajališču (npr. podpeški, kraški, hotaveljski apnenec). Rezane in brušene apnence imenujemo v nestrokovni rabi marmor.

 

Debele plasti apnencev so ponavadi morska odkladnina, včasih z bogatimi ostanki školjčnih lupin ali foraminifer, pogosto tudi koral.

 

Apnenec je v Sloveniji najbolj razširjena kamnina. Sestavlja obsežne dele Dolenjske, Notranjske, Primorske (nastanek krasa) in visokogorski svet Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp.