NAJBOLJ  ZNANI  VULKANI  V  EVROPI

ETNA                                                                                                                                                  

Etna je 3323 m visok dejaven ognjenik na vzhodni obali Sicilije, med mestoma Messina in Catania. Etno odlikuje močna ognjeniška dejavnost, izbruhi si sledijo vsakih nekaj let, zadnji je bil jeseni leta 2002. Zaradi stalnega nadzora in razmeroma majhne silovitosti izbruhov ti navadno ne terjajo človeških žrtev, pogosto pa potoki lave uničijo hiše in vrtove. Ob enem zadnjih izbruhov so tok lave preusmerili v bližnjo nenaseljeno dolino in tako pred uničenjem rešili vas. Še do danes nerazumljen in znanstveno še ni čisto razložen, kar kaže na ogromno domnev o tektoniki Etne, ki so bile narejene.





VEZUV:
Vezuv je 1.279 m visok ognjenik ob obali Neapeljskega zaliva, približno 10 km vzhodno od Neaplja v južni Italiji. Ognjenik je dejaven, čeprav v kratkem ne pričakujejo izbruha. Vezuv je eden od štirih dejavnikov ognjenikov v Italiji, in je nadvse zanimiv tako zaradi zgodovinskih povezav, kot tudi zaradi pogostosti izbruhov. Ob zadnjem izbruhu l. 1994 je umrlo 49 ljudi. Vezuv je najhuje izbruhnil 24. avgusta 1979. Takrat sta bili uničeni dve mesti, Pompeji in Herkulanum. Nad Pompeji je bilo tedaj 30 m, nad Herkulanumom pa 5 m lavinega prahu.

 

KRAFLA:

Krafla je ognjenik  približno 10 km v premeru, z 90 km dolgim precepnim območjem, na severu Islandije. Njen najvišji vrh sega do 818 m. Izbruhnil je 29-krat in sega 2km v globino. Krafla vključuje eno od dveh najbolj znanih Viti kreaterjev v Islandiji. Islandski izraz "víti" pomeni "pekel". V nekdanjih časih, so ljudje pogosto verjeli, da je pekel pod vulkanom. V Kraflinem območju vključujemo geotermalna območja z vrelimi bazeni blata in soparnimi fumarolami. Zadnji vulkanski izbruh na Krafli se je zgodil leta 1984. Od leta 1977  je bila geotermalna energija uporabljena pri proizvodnji 60 MW elektrarne.