Vzroki za izbruh: Magma je bolj vroča in lažja kot
kamnine, ki jo obkrožajo, zato se dviga. Njeno dviganje ovirajo kamnine
nad njo in površje lahko doseže le razpoke in dimnike.
Čim večji je pritisk, tem lažje
prodira magma navzgor. Plini (vodna para, ogljikov dioksid, fluor,
klor...), ki jih magma vsebuje, povečajo pritisk v magmatskih
ognjiščih
Material,
ki kasneje izbruhne,
je ustvarjen
globoko pod površino v zgornjem delu plašča, navadno pri
globinah med 80 in 100
kilometri pod površjem. Ko se delci magme oblikujejo se
pričnejo dvigovati. Slednje ne prenehajo,
pač pa se
povprej
zbirajo v zbiralniku,
imenovanem
ognjeniški kotel; ko je ta napolnjen in se v njem ustvari dovolj
velik pritisk,
se material z izbruhom prebije na površje.
Ognjeniki
bruhajo tri različne osnovne vrste materiala, in sicer lavo,
piroklastični material
ter pline. Tip in količina materiala, ki ga vulkan izbruha, sta odvisna od več dejavnikov, med drugim od
sestave magme v ognjeniku
Lava
je staljena magmatska
kamnina, ki prodre na
površje v obliki tekočine.
Tvori
različne kamnine, med katere sodijo tudi bazalt, andezit, dacit in
riolit.
Piroklastične
snovi tvorijo vsi kamninski delci, ki jih ognjenik izbruha
v zrak.
To so
največkrat tuf, žlindra in vulkanski pepel. Ko izbruhne
ognjeniška
bomba,
le-ta dosega velikost manjšega avtomobila.
Plini so
največji del v izbruhanem materialu predstavlja vodna para,
ki nastane
iz tekoče vode, s katero je v stik prišla vroča magma. Drugi
plini so
pred
izbruhom vsebina same magme, mnogokrat pa povzročijo za izbruh
potreben
pritisk in silo. Ker je plin nemalokrat pomešan s
piroklastičnimi delci,
ima temen izgled.
Poleg pare navadno vsebuje še ogljikov in žveplov dioksid.
DELOVANJE VULKANA