Poznamo
različne vrste vulkanov, ki se med seboj razlikujejo po načinu
njihovega
izbruha:
-
vulkani
havajske vrste,
ki so razmeroma ploščati, imajo izbruhe z izlivanjem, zelo
tekoča lava
se hitro izliva, pri tem pa nikoli
ne pride do eksplozije. Redkeje se zgodi, da ostane lava ujeta v žrelu
in oblikuje jezero, ki lahko prekipi, teče skozi
razpoke po vulkanskih pobočjih ter se strjuje.
-
vulkani strombolske vrste imajo
tako
izbruhe z izlivanjem kot eksplozivne izbruhe. Pri nekaterih izbruhih
navadno
lepljiva lava teče počasi in gradi vulkanska področja, kot so Stromboli,
Vezuv
ali Fudžijama.
Ti vulkani izvržejo tudi trdne snovi različnih
oblik in velikosti: največje so bombe, bloki bolj ali manj strnjene
lave,
najmanjši delci pa so pepel. Te snovi lavo prekrivajo, dokler
tudi njih same ne
prekrije novo izlitje.
-
vulkani
ognjeniške vrste so
mnogo bolj
eksplozivni. Ob izbruhu se lepljiva lava in kamnine iz vulkanskega
dimnika
zdrobijo v prah. Ogromna mešanica letečega pepela se dvigne
nekaj kilometrov
visoko, tak je bil izbruh Pinatube (Filipini) leta 1991, potem, ko je
vulkan
600 let miroval.
-
Za vulkane vrste Pelèe
so
značilne zelo močne eksplozije. Ko lava doseže površje, zaradi
prevelike
lepljivosti ne more teci. Tako oblikuje kupolo (ali iglo), ki dimnik
zamaši.
Plini se stiskajo, dokler ne pride do eksplozije. Ko se plini
osvobodijo,
kupolo vrže v zrak, še pogosteje pa se na vulkanskih pobočjih
ustvarijo
razpoke. Mešanica zgočih plinov, koščkov strjene magme in
pepela se vali po
vulkanskih pobočjih: to imenujemo zareči
plazovi ali piroklasični
oblak (žareči oblak).
SPEČI VULKANI:(Fudžijama(Japonska), vulkani, ki v tem trenutku niso
aktivni, a lahko po predvidevanjih to postanejo.
MRTVI in UGASLI VULKANI: ognjeniki, za katere ne gre predvidevati
nadaljnjih aktivnosti
Nea Kameni
Hekla
Vezuv
Etna
Stromboli