|
|||
|
Učenci naše šole se ukvarjajo z različnimi športi. Hodimo na različna tekmovanja, kjer dosegamo ponavadi zelo dobre rezultate. ROKOMET:
Veliko šolarjev se ukvarja z rokometom. Imajo redne treninge in tekmovanja. NOGOMET: Ta šport je na naši šoli najbolj priljubljen. Treningov se udeležuje veliko fantov, ki uspešno sodelujejo tudi na nogometnih tekmah doma ali v drugih krajih na Štajerskem. ODBOJKA: Tudi ta šport je priljubljen, posebej za dekleta. Čeprav gredo na tekmovanja redko, so uspešne in dosegajo lepe rezultate. Tekme so ponavadi imele v šolski telovadnici. Ko kakšna skupina zmaga, dobi pokal. Ti pokali sedaj krasijo šolsko zbornico, ki je že zelo založena s pokali za 1., 2. in 3. mesto na raznih tekmovanjih. Nastja Zorman
Rokomet je zraven nogometa zelo priljubljen šport po vsem svetu. Tako je tudi pri nas. Imamo veliko rokometnih klubov. Najbolj znana sta Celje, Pivovarna Laško in Krim. Zelo slavna pa je tudi državna reprezentanca. Državna reprezentanca: Sestavljena je iz fantov. Velikokrat so že zmagali, tudi na svetovnem prvenstvu niso bili slabi, dosegli so kar 2. mesto in si s tem pridobili srebrno medaljo. Premagala jih je Nemčija. Niso pa še dobili možnosti, da bi spet skupaj igrali in jih končno premagali. Klub Celje – Pivovarna Laško: tudi, ta klub sestavljajo samo fantje. Večina jih tu trenira iz državne reprezentance. Tudi ti zmagujejo po celem svetu in so bi prislužili že kar veliko medalj. So tudi državni prvaki. Klub Krim: ta klub pa sestavljajo ženske. Zmagujejo zelo pogosto, čeprav imajo fantje veliko več uspeha kot dekleta. Četudi imajo fantje več uspeha, so Krimovke najbolj znana in najbolj uspešen ženski slovenski rokometni klub. Dekleta iz tega kluba so tudi predstavnice slovenske rokometne reprezentance. Ostale igralke reprezentance pa igrajo tudi v klubih v tujini. Nastja Zorman
Liga prvakov je najmočnejša liga v Evropi. V njej nastopajo najboljši klubi iz cele Evrope, kot so Milan, Liverpool, Real Madrid, Barcelona... Do leta 1991 se je tekmovanje imenovalo Pokal državnih prvakov, saj so moštva državni prvaki. Počasi se je prestižno tekmovanje razvijalo in že v sezoni 1999/2000 so ligo razširili na osem skupin. Po najboljši dve moštvi iz vsake skupine sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer so jih razdelili še v štiri skupine, po dva najboljša iz vsake skupine pa sta se uvrstila v četrtfinale.V četrtfinalu igra osem klubov, od katerih se štirje najboljši uvrstijo v polfinale. V polfinalu se odigrata dve tekmi, od katerih se dva najboljša kluba uvrstita v veliki finale, ki se igra na nevtralnem terenu. Letos se bodo klubi pomerili v naslednjih skupinah: Skupina A: Skupina B: Skupina C: Skupina D: Skupina E: Skupina F: Real Madrid, Olympique Lyon, Olympiacos, Rosenborg Skupina G: Liverpool, Chelsea, Anderlecht, Real Betis Skupina H: Prejšnje leto je bil kot najboljši igralec lige prvakov izbran RONALDINHO. Njega najraje gledamo v preigravanjih, njegovih podajah najlepših golov za FC Barcelono.Za njega pravijo tudi,da je kralj igrišč. Res je, da je "Chapions League"najbolj zanimivo in atraktivno tekmovanje,vendar se v nogometu obračajo prevelike vsote denarja. Včasih je bilo igrati za reprezentanco največja čast,dandanes pa zvezdniki prezgodaj končujejo reprezentančne kariere(Zidan, Figo, Nedved) zaradi podaljševanja klubskih pogodb,saj v modernih časih čast ne šteje več nič - vse zanima samo denar. DENAR JE SVETA VLADAR! Uroš
Šerdoner
Valentino Rossi je svetovno znan dirkač motociklističnih dirk. Z motorji se ukvarja že od svojega 6. leta,ko je začel voziti mini moto in bil takrat med vsemi vozniki najmlajši saj so bili njegovi sodirkači stari več kot 10 let. Mini moto je dirkanje z motorji nižjega kubičnega ranga do 50 ccm. Takratni državni prvak je že 1991 nosil številko 1. Vendar je njegov oče hotel da se še pomeri v kakšnem drugem športu na motor. Odločil se je za gokart vendar je tam vedno dosegal 3. ali 4. mesto. Zato ko je bil star 9 let se je odločil da se spet pomeri v mini moto rangu vendar ne državno prvenstvo, odločil se je za evropsko prvenstvo. Ugotovili so da nima konkurence niti v evropi niti v svetu. Tako je bil star 13 let je prestopil v gp 125 to je rang svetovno znanih motociklistov. V vsakem rangu mora tekmovalec ostati 3 leta vendar Rossi tega ni rabil saj je pokazal svoj talent leta 1997 komisiji Gp in ker je imel na krog boljši čas na krog tedanjega najboljšega dirkača Gp open Max-a Biaggia je lahko vozil v večjem rangu. Tudi v tem rangu je zmagoval in nosil svojo zmago ter pokale domov očetu, ki je tako mlad fantič kot je zdaj Rossi bil tudi sam.
Takrat pa je Rossi pri 17 letih prestopil v največji ring Gp open in se dobesedno delal norca iz takratnih voznikov!
Bil je mrzel januarski dan… Le nekaj dni po začetku leta 1969 (3.1) je (sedaj preminula) Elizabeth Schumacher v majhnem mestecu Hurth-Hermuhlheim povila svojega prvega otroka, sina Michaela. V zgodovini tega mesta bi bil to povsem običajen dan, če ne bi bilo o tem fantiču v naslednjih desetletjih prelitega na tone črnila in porabljenih na milijone gigabajtov spomina. V teh letih je iz otroka iz ne najbolj premožne družine zrastel eden najbolj plačanih športnikov na svetu, idol mladih in voznikov, ki je po Ayrtonu Senni in Alainu Prostu pustil najgloblje sledi v formuli ena(F1). Tako kot življenja vseh junakov, ki jih ljudje vzamejo za svoje, je tudi njegovo splet srečnih naključij, ki so bile prelomnice v njegovem življenju. Je pa tudi polno incidentov, ob katerih so se netile strasti in ki so novinarjem rumenega tiska služili za polnjenje njihovih vrstic.
Že Michaelov oče Rolf je oboževal hitre motorje in avtomobile. In ker jabolko ne pade daleč od drevesa, je mladi Michael že pri štirih letih sedel v svojem prvem gokartu, ki mu ga je izdelal oče in se z njim podil po ozkih ulicah. Ker pa to niti najmanj ni izgledalo varno, je Rolf vpisal svojega sina v karting klub Kerpen Horrem, kjer je lahko dirkal pod nadzorom in v nekoliko varnejših pogojih. Michael je nekaj let lahko dirkal le z očetovimi gokarti, nato pa se mu je sreča na široko nasmehnila. Nato pa je njemu dotlej neznani avtomobilistični navdušenec podaril svoj rabljeni gokart, s katerim je v naslednjih sezonah, pod budnim očesom očeta, ki ga je spremljal na skoraj vseh dirkah, zmagal na skoraj vseh karting dirkah, na katerih se je pojavil. Leta 1980 so v karting klubu Kerpen zgradili novo dirkališče, kjer sta Michael in njegov takrat petletni brat Ralf preživela ves prosti čas. Kljub temu da je bil Schumacher v klubu med najhitrejšimi, mu nemške oblasti niso izdale vozniške licence, za katero lahko dirkači zaprosijo šele pri 14 letih. Schumi je zato počakal še eno leto, nato pa obšel zakone in licenco dobil v Luksemburgu, kjer dovoljenja za dirkanje izdajajo že 12-letnikom. Dve leti je bil tako Michael uradno Luksemburžan, leta 1983 pa je končno dobil tudi nemško licenco in že v naslednji sezoni postal nemški mladinski prvak v kartingu. Uspeh je ponovil leto kasneje in temu dodal še naslov evropskega mladinskega podprvaka. Pri 17 letih je začel nastopati v članski konkurenci in že v prvi sezoni zasedel tretje mesto tako v nemškem kot evropskem karting prvenstvu. Leto kasneje je polnoletnost kronal še z naslovoma tako nemškega kot evropskega prvaka v kartingu. Stopnica višje je bila formula Ford, kjer mu je na pomoč priskočil Jürgen Dirk, šef moštva Euphra, ki je Michaelu omogočil tudi sočasno nastopanje v formuli König. Tam je Schumi pokazal vse svoje znanje in dobil devet od desetih dirk. Willi Weber, dirkaški menedžer in lastnik moštva WTS v nemški formuli 3, je iskal nove talente, ki bi lahko nastopali v formuli 3. Na deževni dirki v Salzburgu mu je v oči padel Schumacher, ki je na povsem poplavljeni stezi s sedmega napredoval na prvo mesto, in mladega Nemca je povabil na testiranje. Tam je Schumi šokiral vse, saj je bil sekundo in pol hitrejši od dotedanjega prvega voznika moštva, Weber pa mu je takoj ponudil pogodbo za dve naslednji sezoni. Že v prvi sezoni formule 3 se je Schumi odlično znašel, dobil dve dirki in sezono končal na 3. mestu le točko za zmagovalcem, Karlom Wendlingerjem, in z enakim številom točk, kot jih je imel drugo uvrščeni Heinz-Harald Frentzen. Hkrati je Schumi nastopal tudi v prvenstvu športnih avtomobilov skupine C, kjer je z mercedesom osvojil 4. mesto. Schumi je zablestel tudi v formuli ena na kvalifikacijah in zasedel 7. mesto, na dirki pa že po nekaj zavojih zaradi težav s sklopko odstopil. Jordan je Nemcu ponujal pogodbo za naslednji dve sezoni, a je imel Weber že drugo železo v ognju. Schumi je zamenjal Roberta Morena in z moštvom Benetton odpeljal preostalih pet dirk v sezoni 1991. Sezona 1994 se je za Schumacherja začela odlično. Zmagal je na uvodnih dveh dirkah, edini pravi kandidat za naslov prvaka. Po treh dirkah je imel tako Schumacher 100-odstotni izkupiček in naslov prvaka v žepu, nato pa so se tudi zanj začele težave. V Silverstonu je v krogu za ogrevanje prehitel Damona Hilla in si prislužil 10-sekundno kazen. Ker se Nemec v predpisanem času ni pojavil v boksih, ga je vodstvo dirke diskvalificiralo, vendar je Schumi "spregledal" tudi črno zastavo, po dirki pa sta ga čakali dve dirki prepovedi. Benetton se je na odločitev pritožil in vmes napravil še eno neumnost. V Belgiji je Schumacher sicer suvereno zmagal, a so ga po dirki diskvalificirali zaradi pretanke deske na dnu bolida. Damon Hill, pred prvenstvom popolni outsider, se je dirko pred koncem po zmagah v Italiji in na Portugalskem Nemcu približal na vsega točko in o prvaku je odločala zadnja dirka v Adelaidi. Položaj na dirki za veliko nagrado Avstralije je vse do 36. kroga nadzoroval Schumacher, nato pa je naredil začetniško napako in pristal v zidu s poškodovanim zadnjim delom avtomobila. Ob povratku na stezo je naletel na Hilla, mu zaprl pot, v trčenju pa je Hill tako močno poškodoval svojega Williamsa, da so mu v boksih lahko le še pokazali, naj izstopi iz avtomobila. Posnetki Schumacherja, kako stoji za zidom in čaka na to, ali se bo Britanec pripeljal okoli ovinka ali ne, so obkrožili svet, Nemčija pa je dobila prvega svetovnega prvaka v najmočnejšem avtomobilističnem tekmovanju. Ponovitev naslova in sanjski prestop Leto 1995 je bilo za Schumacherja v vseh pogledih popolno. Briatore je v Benetton pripeljal takrat najboljše, Renaultove motorje, in Schumi si je naslov zagotovil že nekaj dirk pred koncem, skupaj z Johnnyjem Herbertom pa sta italijanskim modnim mogotcem prinesla še prvi naslov prvaka med konstruktorji. V torek, 1. avgusta, je Corinna Betsch tudi uradno postala gospa Schumacher, toda novica leta v formuli ena je prišla na površje povsem nepričakovano sredi vročega poletja. Scena je bila skorajda popolna. Ena od številnih italijanskih kontaktnih oddaj. Gost: Gianni Agnelli, alfa in omega Fiata ter siva eminenca Ferrarija. Vprašanje: Kaj je novega v kraljestvu poskakujočega konjička? Odgovor: Mislim, da bo v prihodnji sezoni za nas vozil tisti Nemec s priimkom Schumacher. Luca di Montezemolo, predsednik Ferrarija, je prebledel. Najstrožje varovana skrivnost v Maranellu je bila v hipu prva novica poročil in glavna tema na naslovnicah časopisov. Vodilnim v Ferrariju ni preostalo nič drugega, kot da so skesano priznali: Da, res je, na nosu legendarnega rdečega bolida bo po dolgem času spet zasijala številka ena. Toda če je kdo mislil, da bodo Italijani Nemca sprejeli z odprtimi rokami, se je pošteno zmotil. Do konca sezone so na dirkah viseli transparenti "Jean in Gerhard - za vedno v naših srcih". A žilavi Nemec je točno vedel, zakaj je prestopil v Ferrari. V moštvu kljub ne ravno rožnatemu finančnemu stanju nikoli niso skoparili s plačili tistim, ki so si po njihovem mnenju takšno plačilo zaslužili. Tako je Schumacher v trenutku postal eden najbolje plačanih športnikov na svetu, hkrati pa je dobil sodelavce, ki so imeli samo en cilj - svojega prvega voznika okronati z naslovom najboljšega na svetu. In v moštvu je bilo dobesedno vse podrejeno Nemcu. Toda Schumacher je tisto, kar je v Ferrariju zaslužil, s svojim prihodom v legendarno moštvo tudi vrnil. Prodaja spominkov z znakom poskakujočega konjička se je strmo povečala. Schumacher je poleg redne plače z odstotki od prodaje dobil še nekaj deset milijonov zelencev, Ferrari pa je po dolgih letih z nekoč postransko dejavnostjo splaval iz rdečih številk. Nekoliko slabše kot na poslovnem področju je šlo v Ferrariju na tekmovalnem. V prvi sezoni se je Nemec z bolidom, ki je prosto po Prostu še vedno spominjal bolj na traktor kot pa na dirkalno vozilo, trikrat zavihtel na najvišjo zmagovalno stopnieko in napovedal, da bo v naslednji sezoni v boju za naslov. Vse ostalo je zgodovina. V sezoni 1997 se je po slabem startu pobral sredi sezone in na zadnjo dirko v Jerezu krenil s točko prednosti pred Jacquesom Villeneuvom. Toda zadnja dirka je namesto zmagoslavnega konca zapisana kot najbolj črna pika v njegovi dirkaški biografiji. Sredi dirke se je, potem ko ga je hotel Kanadčan prehiteti, namerno zabil vanj in končal na robniku. Villeneuve se je odpeljal naprej, prepustil zmago obema mclarnoma, sam pa se je veselil prvega in verjetno edinega naslova svetovnega prvaka. V letu 1999 je sezona za Schumacherja trajala le do velike nagrade Velike Britanije v Silverstonu. Takoj po prvem startu (ki je bil kasneje razveljavljen) je Schumacher v ovinku Stowe želel prehiteti moštvenega kolega Eddija Irvina in zapeljal na umazan del dirkališča, od koder ga je po pesku katapultiralo v zaščitne gume. Zaradi zlomljene noge se je na dirkališča vrnil šele dve dirki pred koncem, kar pa kljub odličnim predstavam ni bilo dovolj, da bi Irvinu pomagal do naslova prvaka. Ko se piše zgodovina ... Že začetek sezone 2000 je napovedoval, da Ferrari z naskokom na naslov misli resno. Schumacher je dobil prve tri dirke, med njimi tudi veliko nagrado Brazilije, ki jo že po tradiciji zadnjih desetih let dobivajo tisti vozniki, ki kasneje postanejo prvaki. A sreča se je tokrat za spremembo nasmehnila rdečim. Schumi je dobil zadnje štiri dirke in tako drugič v karieri slavil štirikrat zapored, odločilni pa sta bili zagotovo Monza in Indianapolis. Ferrari je na obeh hitrih dirkališčih prekinil hitrostno dominacijo McLarna, povrh vsega pa je na prvi dirki za veliko nagrado ZDA po desetih letih Häkkinenu odpovedal motor. Na preostalih dveh dirkah je Schumi le še zabil zadnji žebelj v krsto 21-letnega Ferrarijevega prekletstva, za nameček pa je skupaj z Barrichellom osvojil še drugi zaporedni konstruktorski naslov. Sezoni 2001/02sta bili za Ferrari in Schumacherja idealni saj si je Schumacher zagotovil četrti naslov svetovnega prvaka in peti naslov v letu 2002 že na Madžarskem. Ker so pri fiji (FIA) mislili, da bi lahko spremenili celo zadevo, so za prihodnje leto močno spremenili pravila, vendar.... Leta 2003 je postal Michael Schumacher 6 (šestič) svetovni prvak. Leta 2004 pa je Schumi postal 7 - krat svetovni prvak, in to že štiri dirke pred koncem, Barrichello pa je bil drugi, Ferrari pa konstruktorski prvak. Zmagal je na skoraj vseh dirkah. Torej fiji le ni uspelo ničesar spremeniti. Schumi je zmagal na kar veliko dirkah, na koncu te sezone pa je zmagal in je imel dve točki več kot Kimmi Raikkonen. Le še nebo (z rekordi) je nad njim. Če vemo, da je Nigel Mansell dirkal še pri štiridestih, je Schumacher v relativno mladih letih dosegel vse, kar se da doseči. Ostal mu je le še en rekord, to je da osvoji največ prvih startnih mest. Schumi je obljubil zvestobo do konca leta 2006. In če gre verjeti napovedim, bi obstoječo pogodbo lahko še podaljšal. Urška Pignar
|
E - DIRENDAJ:
|
|||||||||||||||||