Nekatere kosti, in sicer tiste, ki so po obliki dolge, imajo v srednjem delu votlino.

V tej votlini je kostni mozeg. Pri mladem človeku je kostni mozeg rdečkast, ker nastajajo v njem rdeče krvne celice. V kosti odraslega človeka pa se v kostnem mozgu dolge kosti kopiči maščoba in je mozek rumenkast.

Konca dolge kosti sestavlja gobasto tkivo, ki je sestavljeno iz prepleta koščenih delov, med njimi pa so votlinice napolnjene z rdečim kostnim možgom.

Če si ogledamo kratko in ploščato kost v notranjosti vidimo, da tudi te kosti v sredini niso polne, ampak vsebujejo gobasto tkivo. Taka zgradba omogoča kostem da so lažje in trdne.

Vsaka kost je na površini pokrita z kožico,ki jo imenujemo pokostnica. V njejso krvne žilice, ki prinašajo hrano kostnim celicam, ter živci, zato je pokostnica izredno občutljiva. Ob prelomu in drugih poškodbah kosti nastajajo iz pokostnice nove kostne celice. Pri celjenju kosti ima zato pokostnica zelo pomembno vlogo.

Iz česa je kost?

Kost je trda in prožna. Prožna je zaradi organskih snovi (OSEIN ...), ki jih izločajo okoli sebe kostne celice; trdoto pa dajejo kosti anorganske snovi (Ca, P, Mg ...), ki jih prav tako celice nalagajo v organsko medceličnino. Organske in anorganske snovi se v kosti tako prepletajo, da je kost hkrati trda in prožna.