Hrbtenica daje glavno oporo trupu. Sestavlja jo večje število (32-33) kratkih kosti vretenc.

Vretenca se stikajo s sklepi. Med vretenci so ploščice prožnega hrustanca, zato je hrbtenica rahlo upogljiva. In ker je hrbtenica še ukrivljena (dvojna S oblika), je v celoti prožna ter deluje ob hoji in skakanju kot vzmet.

Vsako vretence ima odprtino, tako da vretenca, stoječa druga ob drugem, sestavljajo hrbtenično cev. V tej cevi je važen del živčevja, to je hrbtenjača.

Glede na lego v telesu razločujemo: vratna, prsna, ledvena, križnična in trtnična vretenca.

Križnična vretenca so zrasla v enotno kost križnico, trtična vretenca pa so pri človeku močno zakrnela. Mnogi drugi vretenčarji pa imajo večje število trtičnih vretenc, ki sestavljajo rep. Po obliki sta povsem različna od drugih vretenc prvo in drugo vratno vretence. Prvo nosi glavo, z drugim pa se glava obrača.

Ob vsako prsno vretence je na obeh straneh s sklepom pripeto po eno rebro. Spredaj pa so rebra zrasla s hrustancem na ploščato kost prsnico ali grodnico. Le zadnja dva para reber se prosto končata v mišičju. Prsnica , rebra in prsna vretenca hrbtenice sestavljajo prsni koš, to je koščena stena prsne votline. Varuje pljuča in srce, sodeluje pa tudi pri vdihavanju in izdihavanju zraka.