Dragi starši!

Zaradi vedno večjih zahtev pristojnih služb glede prehrane otrok in mladostnikov, tako glede vnosa hranil v organizem kot glede raznolikosti zaužite hrane, sem se odločila, da se s pomočjo tega medija obrnem k vam. Skušala bom vsako tromesečje podati določena razmišljanja, analize in ugotovitve, ki jih opažamo tisti, ki se ukvarjamo s prehrano vaših otok na naši šoli.

NEKAJ INFORMACIJ O PREHRANSKIH SMERNICAH                              

V letošnjem šolskem letu smo vodje šolske prehrane dobili knjižico Referenčne vrednosti za vnos hranil, ki ga je izdalo nemško, avstrijsko in švicarsko   prehransko društvo. Gre za skupino srednjeevropskih držav, kamor po načinu prehranjevanja sodi tudi Slovenija oz. skoraj ves razviti svet.

 S to knjižico si pomagamo pri sestavi jedilnikov. Z jedilniki na podlagi referenčnih vrednosti  ( priporočenih ) lahko pri posameznikih samo približno pokrijemo potrebe. Z njimi žal ni mogoče doseči popolno pravilnost načrtovanja prehrane  posameznikov glede potreb, saj niso znane individualne potrebe. Za individualno prehransko svetovanje pa se referenčne vrednosti uporabljajo kot orientacija.

Potrebe po hranljivih snoveh se pri zdravih otrocih in mladostnikih pokrivajo z raznoliko, uravnoteženo prehrano z velikim deležem rastlinskih živil. Načeloma velja, da napačnih prehranjevalnih navad – premalo sadja, zelenjave in polnovrednih žitaric, ni mogoče izravnati z uporabo obogatenih živil (nepotrebno je umetno dodajanje vitaminov in mineralov v obliki tablet ali drugih umetnih dopolnil).

Od vseh obogatitev je potrjena samo potreba zakonsko urejenega dodajanja joda v kuhinjski soli.

 PREDSTAVITEV PESTROSTI NAŠIH JEDILNIKOV GLEDE NA HRANLJIVO SNOV

Pri  nekaterih hranljivih snoveh, kot so vitamin B1 in vitamin C so izgube, do katerih pride pri kuhanju in z drugimi načini priprave v gospodinjstvu ter v množičnih kuhinjah posebej velike, zato je potrebno dodajati živila z vsebnostjo teh hranil v sveži obliki. To so paprika, zelena solata,  zelje, ribez, jagode, kivi, pomaranče, limone za C vitamin in ovseni kosmiči, pšenični kalčki, pšenični otrobi, sojina moka, sezamova in sončnična semena za vitamin B1.

Tega se zavedamo tudi v naši šolski kuhinji, zato se živila z vsebnostjo teh hranil v jedilnikih večkrat pojavljajo. Na primer: štručka s sojo ali ovsenimi kosmiči, solatni listi in bela redkev  v sendvičih, pravi limonin sok v čaju in podobno.                                                                                      NA VRH

MAŠČOBE

V vseh beljakovinskih in nekaterih živilih z veliko vsebnostjo OH je že dovolj skritih maščob, tako od maščobnih živil ponujamo le maslo ter gorčico kot dodatek k hrenovki. Majonez, kečapov, čipsov in drugih živil z veliko vsebnostjo maščob ne ponujamo.

SADJE  

Ponujamo sezonsko sadje. V zadnjem času mandarine, pomaranče, kivi, jabolka, hruške, .. Limonin sok je obvezen dodatek čaju, ki ga sladimo z medom.

 ZELENJAVA

Pri sendvičih, ki jih pripravimo navadno iz  peciv in kruha iz polnovrednih žitaric, se trudimo, da bi hranljivost popestrili še z zelenjavo, tako jim dodajamo paradižnik, zeleno papriko, solatne liste, narezane liste črne redkve, kislo zelje…Včasih pa zraven ponudimo vloženo zelenjavo (kisle kumarice, papriko).

 NA VRH

Za prihodnjič vam pripravljam več o ponudbi kosil, tabele s priporočenimi vrednostmi hranljivih snovi za 7-14 letne otroke in mladino ter anketa o uživanju zajtrka pri najstnikih.

Vodja šolske prehrane: Renata Filipič

Še več...

Referenčne vrednosti so podlaga za prehransko ozaveščanje in vzgojo in jih ni potrebno dosegati vsak dan. Zadošča če so potrebe pokrite v enem tednu. Priporočeni vnosi naj bi potekali kar se da enakomerno in ne v redkih, velikih odmerkih (npr. obogatenimi živili v enem samem obroku), saj na ta način povečamo izkoristek hranil v organizmu.

 Pri vnosu količin hranljivih snovi, ki občutno presegajo referenčne vrednosti je treba računati na nezaželene učinke na organizem. Posebej kritična sta v maščobi topna vitamina A in D in tudi visoki odmerki v vodi topnih vitaminov, kot je vitamin B6, ali mikroelementov, kot so selen in fluor. Vsi ti imajo lahko zdravstveno nezaželene učinke, ki so možni pri samozdravljenju  z vitaminskimi in mineralnimi preparati, ki jih je mogoče kupiti brez recepta.

 Posledice prevelikega uživanja maščob, alkohola, holesterola, purinov in kuhinjske soli so prav tako pomembne kot posledice premajhnega vnosa življenjsko pomembnih hranil.