Marsove lune, 1610, 1643, 1727, 1747, 1750, 1877-danes

Prvi je o Marsovih lunah ugibal Johannes Kepler leta 1610. Ko je poskušal rešiti Galilejev anagram o Saturnovih prstanih, je Kepler mislil, da je Galileo našel Marsove lune.

Leta 1643 je kapucinski menih Anton Maria Shyrl trdil, da je videl Marsove lune. Danes vemo, da bi to bilo takrat nemogoče s takratnimi teleskopi -- verjetno je Shyrl videl zvezdo blizu Marsa.

Leta 1727 je Jonathan Swift v "Guliverjevih potovanjih" pisal o dveh majhnih lunah okoli Marsa, ki so ju poznali liliputanski astronomi. Njuna perioda obkroženja je bila 10 in 21,5 ur. Ti 'luni' je leta 1750 prevzel Voltaire v svoji noveli "Micromegas", zgodbi o velikanu iz Sirija, ki je obiskal naš sončni sistem.

Leta 1747 je nemški kapitan Kindermann trdil, da je 10. julija 1744 videl Marsovo luno (samo eno!). Kindermann je poročal orbitalno periodo te lune, ki je znašala 59 ur, 50 minut in 6 sekund (!)

Leta 1877 je Asaph Hall končno odkril Fobos in Deimos, dve majhni Marsovi luni. Njuni orbitalni periodi sta 7 ur 39 minut ter 20 ur 18 minut, kar je precej blizu tistemu, kar je ugibal Jonathan Swift 150 let prej!

MARS VSEBINA  
<<< DODATKI <<< << ZEMLJINA DRUGA LUNA << MARSOVE LUNE >> JUPITROVA LUNA >>
  NAMIŠLJENI PLANETI  

Original: Bill Arnett
prevod in priredba: Gregor Rakar
komentarji in predlogi na slovensko verzijo
zadnja sprememba: 3. september 1997