Tretji cilj našega razvojnega načrta je, da postanemo čim bolj inkluzivna šola. Inkluzivna šola zagovarja stališče, da so socialne vrednote zelo pomembne, da je treba spodbujati socialno odgovornost, solidarnost, kooperativnost, spoštovanje razlik, saj so to vrednote družbene prihodnosti, ki jih je treba gojiti tudi v šoli. Te vrednote se skladajo z vrednotami vizije šole, ki so si jih izbrali naši učenci.

Šola lahko na oblikovanje stališč učencev zelo vpliva, saj je pri tem najpomembnejša prav skupina, ki ji posameznik pripada in od katere prevzema družbene norme. Na njihovo oblikovanje pa imajo velik vpliv tudi življenjske izkušnje. V ta namen smo v program izobraževanja za razrednike za letošnje šolsko leto vključili tudi tematske razredne ure, pri katerih so učenci lahko dobili izkušnjo gibalne oviranosti, ko so se vozili z invalidskimi vozički, slepote, izkušnjo učnih težav ter tudi in predvsem izkušnjo izključenosti iz skupine, o kateri so poročali predvsem izrazito nadarjeni učenci.
Aktiv svetovalne službe bo organiziral srečanje z učenci iz osnovne šole Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Pri likovnem pouku so učenci izkusili, kako je slikati, če nič ne vidiš, pri športni vzgoji pa so učenci z zavezanimi očmi tekmovali v lovljenju zveneče žoge. Za učence na razredni stopnji smo organizirali tudi gledališko predstavo društva Taka tuka, v kateri so nastopali gluhi otroci.
Inkluziji je bil posvečen tudi prvi letošnji šolski otroški parlament, na katerem so poleg naših učencev in učiteljev sodelovali tudi učenci iz Osnovne šole Orehek ter njihova ravnateljica in gostji, dr. Marija Kavkler ter Milena Košak Babuder s Pedagoške fakultete. Razprava je bila zelo zanimiva, učenci so se najbolj navdušili nad pričevanjem Martine Skubic, hčerke naše učiteljice. Martina je oseba s posebnimi potrebami in je z nami brez težav delila svoje bogate osebne izkušnje. Dr. Kavklerjeva pa je pripravila tudi predavanje za učitelje.
V podporo projektu tudi na šolskem radiu redno obeležujemo dneve oseb s posebnimi potrebami ter opozarjamo na kratenje njihovih pravic. 
Tudi na starše nismo pozabili. V marcu smo pripravili okroglo mizo z naslovom Drugačni med nami, drugačni mi sami, na katero smo povabili go. Katarino Grom, ki ima hčerko z Dawnovim sindromom. Z nami je delila svojo izkušnjo vključevanja deklice Karin v formalne in neformalne skupine. Okrogla miza je bila zelo zanimiva.     
Projekt inkluzija pa hkrati podpira prvi in četrti steber Unescovih šol. Prvi steber »da bi vedeli« naj bi spodbujal prenašanje učenja v realno življenje, pri čemer naj bi ostajali odprti in medsebojno povezani. Pri učencih naj bi razvijali socialno soodvisnost. Četrti steber »biti« pa naj bi razvijal kontrolirano obnašanje in sočutje ter spoštovanje. Tudi te zahteve Unescovih šol bodo vključene v projekt.

Z delom pa seveda še nismo končali. Še naprej bomo spodbujali strpnost in sprejemanje drugačnosti.