ŽIVLJENJEPIS

DELO

RAZISKOVALNE NALOGE O ŽIVLJENJU IN DELU FRANA ROŠA

FRAN ROŠ (1898–1976)

Fran Roš se je rodil očetu Francu in materi Katarini 14. januarja 1898 v Kranju, in sicer v nekdanji Rožni ulici.

Ko mu je bilo štiri leta, so se preselili v Celje, ker so očeta kot pisarniškega uradnika premestili na celjsko okrajno glavarstvo. V Celju so stanovali v hiši v Linhartovi ulici 6.

Fran Roš je od leta 1904 do leta 1909 obiskoval okoliško deško ljudsko šolo. Bil je med najboljšimi učenci, vpisali so ga v zlato knjigo. Leta 1909 je bil vpisan v slovensko nižjo gimnazijo (danes na Muzejskem trgu 3), jeseni leta 1913 pa je postal dijak petega razreda nemške gimnazije (danes na Slomškovem trgu). Decembra 1916 je maturiral na celjski gimnaziji. Vpisal se je na Pravno fakulteto v Zagrebu, vendar je študij zaradi gmotnih razmer opustil. Ker pa ga je veselilo delo z mladimi, se je odločil za učiteljski poklic. V Ljubljani je opravil dodatno maturo za učitelja. Novembra 1919 je nastopil svojo prvo službo v Preboldu.

Leta 1923 se je poročil z Lojzko Kupec in še istega leta se jima je rodil sin. Leta 1925 se je z družino preselil v Celje. Poučeval je na mestni deški šoli. Zavzemal se je za napredek šolstva. Leta 1933 so se preselili v hišo na Jenkovi ulici 30.

Med drugo svetovno vojno so Frana Roša, ženo, sina in hčer, tako kot mnoge druge zavedne Slovence, odpeljali s transportom v Srbijo. Leta 1945 se je vrnil v Celje in postal okrožni šolski nadzornik. Leta 1953 se je upokojil.

Leta 1955 je postal častni občan Celja. Za svoje delo je prejel veliko nagrad, priznanj, odlikovanj …, in sicer red zaslug za narod ll. vrste (1958), spomenico ob 40-letnici bojev za severno mejo (1958), Šlandrovo nagrado (1961), red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1968), Žagarjevo nagrado (1970), odlikovanje dela lll. vrste, odlikovanje bratstva in enotnosti s srebrnim vencem.

22. avgusta 1976 je zaradi bolezni umrl. Pokopan je v Celju.

DELO

Poezija

 Pripovedna proza

 Mladinska proza

 Dramatika

 Zgodovinsko dokumentarno delo

RAZISKOVALNE NALOGE o življenju in delu Frana Roša

Fran Roš: Življenje, proza in mladinsko delo

POVZETEK

Roševo življenje je bilo povezano s Celjem od treh let dalje do smrti, če izvzamemo del prve in drugo svetovno vojno. Živel in delal je zanj in za njegove prebivalce, a njegov glas je segel tudi v širši slovenski in jugoslovanski prostor. V svojem Celju je bil osrednja osebnost svojega časa na kulturnem področju. Spoštovanje si je pridobil s svojim delom in izjemno zanimivo osebnostjo.

V Celju in okolici je delovalo več literatov, a nihče izmed njih ni bil tako povezan s Celjem kot Roš.

Naše delo je obsegalo življenjepis in prozo s tematiko prve svetovne vojne

• Zvesta četa (1933) in Korporal Huš (1971)
• ter mladinsko delo Medved Rjavček (1939, 1931)
• Juretovo popotovanje in še kaj (1930)
• Dija 1939 (Medvedek Dija, 1948)
• Letalec Nejček (1972)
• Vid Nikdarsit (1976)
• Tinca brez mezinca (1977)

Pesmi in dramskih del nismo obravnavale.

Ob koncu našega poglabljanja v Roševo pisanje smo ugotovile, da smo se dotaknile le koščka njegovega dela in literature o njem. Mnogo nam je ostalo še neznanega, čeprav smo se trudile, da bi čim več spoznale.

Pisateljevo delo je bogato, a raztreseno po raznih časopisih, revijah, zbornikih in tudi neobjavljeno. Vse, kar je izšlo v knjigah, je bralcem dostopno samo v knjižnicah, a še to v redkih primerkih. Kupiti pa ni mogoče več nobene njegove knjige. Škoda.

Sprašujemo se, ali Celjani in Slovenci dovolj cenimo njegove stvaritve. Morda redki posamezniki, ki se zavedajo, koliko je njegovo delo in kaj pomeni Celju, za katerega je v njem ohranjen del njegove kulturne zgodovine.

PRAV BI BILO, DA BI SLOVENCI BOLJ SPOZNALI PISATELJA FRANA ROŠA, ZATO BI PREDLAGALE, DA BI SE NAŠEL KDO, KI BI NJEGOVO DELO UREDIL, IZBRAL, IN ZALOŽBA, KI BI GA IZDALA.

 ::NAZAJ::

Fran Roš: Dramsko delo

IZ UVODA …

/…/ Sklenile smo, da se bodo posvetile njegovemu /op. p. Roševemu/ dramskemu delu. Misel, da dela ne bo mnogo, smo, ko smo pregledale bibliografijo Roševega dramskega dela, kar opustile in pričele delati /…/.

Prebrale in obnovile smo triindvajset dramskih tekstov ter o njih napisale mnenje. Predelale smo vse dosegljive vire, ki govore o uprizorjenih delih, in jih pripisale. Za nekatere igre je bilo mnogo napisanega, posebno za štiri celovečerne, ki so doživeli premiere v poklicnih gledališčih. Za ostale tekste nismo ničesar našle, zato dela niso obravnavana enakovredno. Bibliografija Frana Roša, ki jo je napisala Antonija Fras, nam je bila pri delu nepogrešljiv kažipot. /…/

Fran Roš: Sončni svet

(Zbirka pesmi)        

IZ SPREMNE BESEDE …

Prve korake v svet književnosti je Roš napravil s svojimi pesmimi. Njegovi pesniški začetki so se rodili že v dijaških letih, ko je svoje pesmi objavljal v dijaškem listu Savinja. /…/

Svoje mladosti se je rad spominjal. V mislih se je vračal v čas, ko je sam preživljal najbolj brezskrben del človeškega življenja. Ljubil je življenje, ljudi, svoje delo in svojo domovino. Največ prostora v njegovem velikem srcu pa je bilo namenjenega mlademu rodu. Svoja čustva in misli je izpovedal v pesmih, ki so izvirale v različnih variantah. Objavljene so bile v Zrnju, Zvončku, Mladem rodu, Vrtcu, Cicibanu, Galebu in drugod.

Največ mladinskih pesmi in drugih mladinskih del je napisal, ko je ob lastnih otrocih in vnukih podoživljal svojo mladost. /…/

S svojimi otroškimi pesmimi se je večkrat predstavil javnosti. Objavljene so bile v otroški in mladinski periodiki. Z njimi pa je razveseljeval tudi otroke na šolah v Celju in okolici, kamor so ga vabili ob raznih slovesnostih in ob podelitvah bralnih značk. Še slaba dva meseca pred smrtjo je recitiral pesmi učencem v Rimskih Toplicah. Mladina je pesnika znala ceniti. Ob sedemdesetletnici mu je pripravila v Mladinskem klubu v Celju literarni večer.

Zbirka zbranih otroških pesmi nosi naslov SONČNI SVET, kajti večina Roševih verzov je polnih veselja, smeha in sonca. Avtor skozi svojo mladost ve, da je otroški svet brezskrben, svetel. Takšnega naj bi doživljali vsi otroci. V njegovih otroških pesmih je za otroke vse lepo in prav. Če pa ni, jih poskuša poučiti. Sama prijaznost in dobrosrčnost veje iz dedkov, babic, očetov, mamic in stričkov k otrokom in jih vzpodbuja k veselju. Beseda SONCE se večkrat ponavlja v pesmih kot simbol pribežališča sreče.

Med sončnimi pesmimi pa so tudi take, ki zvenijo bolj žalostno. Takšni sta pesmi Sanke in Dedkovo zadnje pismo.

V zbirko SONČNI SVET je uvrščenih še deset pesmi iz Roševe mladinske knjige Juretovo popotovanje in še marsikaj.

Fran Roš: Ljubil sem te, življenje

(Zbirka pesmi)

IZ SPREMNE BESEDE …

Fran Roš je začel pesniti že kot gimnazijec – petošolec. V literaturo ga je uvedel pesnik, takrat stotnik Rudolf Maister – Vojanov, ki je leta 1913 prišel v Celje. /…/

Pesmi v zbirki LJUBIL SEM TE, ŽIVLJENJE /…/ so razdeljene v pet ciklov: Savinja, Po tvojih ulicah, Ta zemlja dala ti je vse najboljše, Iz naše krvi in Ljubil sem te, življenje. Rokopisna pesem Deca v bedi je bila natisnjena v Juretovem popotovanju (poleg te je jih bilo še enajst) pod naslovom V bedi, kjer je spremenjena peta kitica in četrti verz prve kitice.

V petih ciklih so zbrane vse pesmi po Bibliografiji Frana Roša, njenem dodatku, ena pesem, ki v njej ni zapisana, in nekaj pesmi iz pesnikove zapuščine.

Verjetno pa bi se v naši periodiki iz preteklosti še našla kakšna Roševa pesem.

Dvigni se, pesem

(Uglasbene pesmi Frana Roša)

IZ UVODA …

Učenke Roševega krožka, ki so /…/ zbirale poezijo Frana Roša, so ugotovile, da je precej njegovih pesmi uglasbenih. Najprej so nameravale kot poseben cikel zbirkama pesmi dodati še uglasbene, a so predlagale, da bi jih učenci – glasbeniki zbrali v posebno zbirko.

Tako sva jih začeli pri krožku zbirati.

Najprej sva iskali tiste, ki so zapisane v Bibliografiji o Franu Rošu (Antonije Fras). Nekaj sva jih našli v publikacijah v Knjižnici Edvarda Kardelja Celje, nato naju je pot vodila še v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Vire sva iskali tudi v knjižnici Glasbene šole Celje, v SNG Celje, v Savinovem muzeju v Žalcu (tu so nama povedali, da so Savinovo zapuščino odstopili NUK), v arhivu KUD – Svoboda Celje – Gaberje in pri skladatelju Radovanu Gobcu. /…/

Spoštovani, dragi in predragi

(Korespondenca pisatelja Frana Roša)

IZ UVODA …

/…/ Roševo korespondenco sva naslovili SPOŠTOVANI, DRAGI IN PREDRAGI, kakor je ogovarjal osebe, ki jim je pisal, in jo razporedili v tri cikle: NAJDRAŽJIM, PRIJATELJEM, UREDNIŠTVOM, IZJAVE, PRITOŽBE.

V prvi cikel NAJDRAŽJIM sva uvrstili sporočila ženi Lojzki, hčerki Sonji, zetu Rudiju, vnukom Jerneju, Katji, Primožu; sinu Franu; snahi Janji, vnuku Dušanu in vnukinji Tanji; bratu Mirku, nečaku Vitku in njegovemu sinu Samu.

Pisateljeve misli njim so polne ljubezni, bodrilnih besed, veselja, a tudi skrbi in tolažbe. /…/

V cikel PRIJATELJEM sva uvrstili sporočila, namenjena prijateljem in vsem tistim, ki so mu bili dragi, a jih zaradi spoštovanja ni mogel ogovarjati z dragi, vendar so mu bili naklonjeni. Njegovo izražanje je tu blagohotno, nadvse vljudno. /…/

V tretjem ciklu UREDNIŠTVOM, IZJAVE, PRITOŽBE so dopisi urednikom raznih publikacij in ostala manj prijetna korespondenca. Poleg vljudnosti, spoštovanja in ponosa se tu najdejo tudi ostre in trde besede. Do nevljudnih sobesednikov je neusmiljen.

Pri prebiranju pisem sva občudovali pisateljevo lepo in čitljivo pisavo, njegovo nagovarjanje naslovnikov in vsebine sporočil. V njih je izražal svojo veliko ljubezen, spoštovanje do sočloveka, toplino, plemenitost, skratka, značajske poteze svoje enkratne osebnosti, ki je Celjani ne bomo nikoli pozabili.

 ::NAZAJ::

Fran Roš: Žaba na Golem vrhu

(Zbirka otroške proze)

IZ SPREMNE BESEDE …

/…/ Zbirka Roševe otroške proze nosi naslov ŽABA NA GOLEM VRHU, /op. p. po/ najpomembnejšem ciklu. Ta pa po pravljici s tem naslovom. Pravzaprav so vsi štirje cikli poimenovani po eni izmed zgodbic iz cikla, navadno najbolj značilni ali zanimivi.

V ciklu LISICA JE ŠLA PO SVETU so zbrane zgodbice, v katerih nastopajo živali. Kot v basnih imajo tudi tu živali svoje značilne lastnosti: lisica je zvita, pes je zvest, kokoš je neumna, zajec je strahopeten, medved zaspan in požrešen … Ljudje v njih ne nastopajo ali pa so le obrobno omenjeni.

Cikel ŽABA NA GOLEM VRHU vsebuje pravljice, v katerih nastopajo čudežna bitja, dogajajo se nenavadne reči. Ljudje se s pomočjo čudodelnih besed spremenijo v živali in obratno. V njih imajo glavni junaki izrazito dobre lastnosti ali pa izrazito slabe. Vse dobro je poplačano, vse slabo je kaznovano. (Nekaj pravljic je vsebinsko sorodnih, a so vseeno vključene v zbirko. Morda bodo komu, ki bo izbiral iz zbranega dela najlepše pravljice in zgodbice, koristile.)

V tretji cikel KATICA ZNA ŽVIŽGATI so uvrščene zgodbice iz sodobnega življenja otrok. Po vsebini in zahtevnosti so zelo različne – od čisto preprostih kratkih doživetjih, ki jih je pisatelj beležil gotovo ob doživljanju in doraščanju svojih otrok in vnukov, do zahtevnejših in daljših, tudi socialnih tem.

Zadnji cikel TISTO JUTRO V APRILU je namenjen vojnim doživetjem otrok. Vojna napravi največ krivic prav njim. Roševi otroci vojne so v glavnem junaki, ki se lahko postavijo z dejanji, ki jih odrasli ne zmorejo. Pisal jih je po pripovedovanju svojih učencev in odraslih in tudi po lastnih doživetjih. Mladi bralci bodo v njih gotovo našli svoje vzornike.

Fran Roš: Halo, halo! Tukaj Mokri dol!

(Humoreske, satire in še kaj)

IZ SPREMNE BESEDE …

/…/ Tudi celjski pisatelj Fran Roš je rad pisal humoristično, vedro in satirično, čeprav je v njegovem humorju pečat trpkega priokusa resničnosti časa, iz katerega izhaja. /…/

Roš je bil v slovenski javnosti znan kot satirik. Za Lepo mesto je napisal dvesto oseminosemdeset bodic. Njegov smešni del literature so mu radi objavljali tudi v Pavlihi. /…/

V zbirki HALO, HALO! TUKAJ MOKRI DOL! so zbrane humoreske, satire, groteske in še kaj, kar smeši značaj ljudi in tudi njihovo žalost, ki je posledica smešne lahkovernosti. Zbirka vsebuje štiriinštirideset tekstov. Vključene so tudi variante že objavljenih črtic v Korporalu Hušu z večjimi ali manjšimi skladenjskimi in vsebinskimi razlikami. /…/

V nekaterih črticah se ponavljajo samo posamezni elementi. Pisatelj se s svojo duhovito hudomušnostjo in blagim humorjem prizanesljivo posmeha ljudem. /…/

Fran Roš: Sreča v zraku

(Zbirka socialne proze in proze na temo prva svetovna vojna)

IZ SPREMNE BESEDE …

/…/ Zbirka Sreča v zraku vsebuje tri cikle Sreča v zraku, Savinja in Pod kraguljem.

V najobsežnejšem ciklu SREČA V ZRAKU so zbrane črtice, tematsko vezane na socialno problematiko. Njihovo dogajanje je postavljeno v vaška in mestna prizorišča. Pisatelj nam v njih prikaže različne junake od najnižjih slojev – beračev, brezdomcev, bolnikov – do trdnih kmetov, ki premoženje imajo, nimajo pa naslednikov. Predstavi nam tudi problem izseljeništva, ki je značilen za začetek tega stoletja, ko so se naši ljudje izseljevali predvsem v Ameriko. /…/

V ciklu SAVINJA je vseh šest proznih tekstov, ki jih je Fran Roš napisal, ko je bil šestnajst let star, in jih objavil v dijaškem listu Savinja, ki je izhajal leta 1914. Tedaj se je podpisoval s psevdonimom Slobodin Semenov. /…/

V tretji cikel POD KRAGULJEM so uvrščene črtice, ki vsebujejo motive iz prve svetovne vojne. Poleg povesti Zvesta četa, ki je pisateljeva samostojna publikacija iz leta 1932, so tudi ti teksti vezani na pisateljevo življenje v prvi svetovni vojni in na njegove sošolce in prijatelje. /…/

Fran Roš: Iz učenčevih spominov

(Avtobiografska, dijaška, ljubezenska proza in še kaj)

IZ SPREMNE BESEDE …

/…/ Iz učenčevih spominov je zbirka proze, ki je sestavljena iz treh ciklov. To so: Iz učenčevih spominov, Njenih štirinajst let in Skrita ljubezen.

IZ UČENČEVIH SPOMINOV je cikel devetih tekstov, od katerih je šest dokumentarno avtobiografskih, pri dveh je avtor samo prisoten, zadnji pa že nekoliko spominja na humor, a ga tudi zbirateljici humorja nista mogli uvrstiti v svojo zbirko. Lahko bi rekli, da so to tiste pripovedi, v katerih spoznamo pisateljevo mladost, njegove učitelje in takrat podobo Celja. Ta besedila so zelo dragocena za naše mesto nasploh, kajti v njih so se ohranile slike življenja in razmer in časa Roševih dijaških let. Seveda je tudi v ostali Roševi prozi mnogo avtobiografskega, čeprav ni pisana v prvi osebi.

Drugi cikel NJENIH ŠTIRINAJST LET zajema samo šest tekstov, kajti ostali, ki bi morda še sodili sem, so uvrščeni zaradi drugih značilnosti v ostale zbirke. To so črtice, ki pripovedujejo o šoli ali spominih nanjo. V njih avtor ne nastopa.

SKRITA LJUBEZEN je skupina šestindvajsetih črtic. To so predvsem ljubezenske zgodbice, kako ljubezen vrti življenje. Resnična ljubezen junaka osreči, mu lahko popolnoma spremeni življenje, ga pomladi, mu daje voljo, postane nov človek, ga dvigne z dna in mu življenje osmisli. Nesrečna ljubezen pa je brezizhodna, slepa, človeka uniči, življenje mu postane neznosno, ga izpostavi preziru in osmeši. /…/

::NAZAJ:: 

Fran Roš: Ne bodo nas!

(Zbirka proze iz narodnoosvobodilne vojne)

IZ SPREMNE BESEDE …

Narodnoosvobodilna vojna je bila v pisanju književnika Frana Roša prisotna, odkar jo je v vsemi njenimi grozotami doživel, in do konca njegovega življenja. /…/

Zbirka Roševe proze iz narodnoosvobodilne vojne NE BODO NAS je razdeljena v tri cikle SKOZI SNEG IN MRAZ, NE BODO NAS in OBLETNICA.

Cikel SKOZI SNEG IN MRAZ vsebuje sedemnajst tekstov, vsebinsko vezanih na vojni čas v Sloveniji. Snov zanje je pisatelj povzel po doživetjih svojih učencev in znancev, ki so vojno preživeli v Sloveniji.

         V cikel NE BODO NAS so uvrščene pripovedi, vezane na slovenske izseljence v Srbiji in njihove gostitelje. Vsebuje osemindvajset tekstov. /…/

Cikel OBLETNICA obsega le tri tekste. Ti niso iz vojnega časa, ampak se v njih zrcalijo posledice vojne.

Fran Roš: Vesele, oglate, okrogle

(Bodice)

IZVLEČEK

V nalogi predstavljamo bodice Frana Roša, ki smo jih iskale, odkrivale in raziskovale. V obširnem uvodu je zapisano, kako je delo potekalo, koga smo poleg mentorice še prosile za pomoč. Zbrane bodice so urejene po časopisih, v katerih so izhajale: prvi sklop bodic je iz Lepega mesta, drugi iz Savinjskega vestnika in Celjskega tednika, tretji pa iz Pavlihe. Zadnji je razdeljen na: bodice, za katere smo iskale bibliografske podatke; bodice, ki smo jih iskale po Roševih zapiskih in slučajno; bodice, za katere podatkov nismo našle.

Na obisku pri Franu Rošu

(Literatura o življenju in delu pisatelja Frana Roša in ocene njegovih del)

POVZETEK

O pisatelju Franu Rošu so za časa njegovega življenja pisali mnogi avtorji. Članki so raztreseni po periodiki od leta 1919 do 1992.

V nalogi je zbranih 265 tekstov oziroma naslovov, večinoma opremljenih z bibliografskimi podatki. 124 naslovov, v nalogi zbranih tekstov, je zabeleženih v Bibliografiji Frana Roša, ki jo je napisala Antonija Fras, ostali so iz pisateljeve zapuščine ali smo jih našle pri pregledovanju periodike ali pa so nastali po njegovi smrti.

Delo je potekalo od maja 1992 do marca 1993.

Iz naših spominov

(Publicistično delo pisatelja Frana Roša, 1. del)

IZ POVZETKA …

V prvi nalogi o publicističnem delu pisatelja Frana Roša je zbranih 108 njegovih različnih člankov, urejenih v naslednje cikle: Prva svetovna vojna in boj za Koroško, Šolstvo, Sokolstvo, Književnost, književniki, glasbeniki, Gledališče, Jubilejni članki, Nekrologi.

Teksti so bili raztreseni po periodiki od leta 1919 do 1976. Pri zbiranju nam je kot vodilo služila Bibliografija Frana Roša, ki jo je napisala profesorica Antonija Fras.

Iz naših spominov

(Publicistično delo pisatelja Frana Roša, 2. del)

POVZETEK

V drugi nalogi o publicističnem delu pisatelja Frana Roša so zbrani preostali njegovi članki in razprave, zabeleženi v njegovi Bibliografiji, ki jo je napisala profesorica Antonija Fras. Večkrat objavljeni, popolnoma enaki članki, niso uvrščeni. Drugi del publicističnega dela vsebuje šestinšestdeset besedil, od tega jih je šest iz pisateljeve zapuščine.

Po vsebini se članki in razprave vežejo na kmečke upore, Celje in Žalec, šolstvo, na drugo svetovno vojno in še kaj.

 ::NAZAJ::       

Iz zapuščine pisatelja Frana Roša

(Domoznanska literatura in še kaj)
 

POVZETEK

Zapuščina pisatelja Frana Roša je shranjena na Oddelku za raziskovanje Osrednje knjižnice v Celju.

V nalogi so zbrana, obravnavana in razložena tista pisateljeva besedila, ki niso bila objavljena v periodiki in samostojnih publikacijah niti jih niso raziskovali učenci naše šole v preteklih desetih letih.

To so: posvetilne pesmi znanim in manj znanim Celjanom in tudi drugim, predavanja, govori in recitali, nagrobni govori, napisi na spomenikih in spominskih ploščah ter še kaj, urejeni v cikle.

::NAZAJ:: 

Fran Roš je bil tak človek, da bi ga morali iskati z lučjo 

(Spomini sorodnikov, prijateljev in znancev na pisatelja Frana Roša)

POVZETEK

Skoraj enaindvajset let po smrti pisatelja Frana Roša je vedno manj živih tudi ljudi, ki so ga osebno dobro poznali in sodelovali z njim, zato so spomini, ki so v nalogi zbrani, tem bolj dragoceni.

K sodelovanju je bilo povabljenih sto osemnajst oseb, sodelovalo pa jih je le šestdeset.

Zapisi so urejeni v cikle: Spomini sorodnikov, Spomini učencev, Spomini dijakov, Spomini kolegic z učiteljišča, Spomini prijateljev in znancev in Spomini sodelavcev pri umetniškem ustvarjanju.