DOMOV OSNOVNI PODATKI KAKO DO NAS ZAPOSLENI PREDSTAVITEV ŠOLE O FRANU ROŠU

....
IZ KRONIKE O OŠ FRANA ROŠA ...


NOVA VAS

NOVA ŠOLA

SVEČANA OTVORITEV CELODNEVNE ŠOLE

ŠOLSKI OKOLIŠ

ORGANIZIRANOST VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA DELA

ŠTEVILO UČENCEV IN ODDELKOV od šolskega leta 1980/81



NOVA VAS je sklenjeno urbanizirano naselje. Stoji med Golovcem in staro strugo Koprivnice na bivši Gaberski gmajni onstran Dečkove ceste. V prvi polovici 19. stoletja je stalo tu le nekaj domačij, medtem ko je pravo stanovanjsko naselje nastalo šele med obema vojnama. Po 2. svetovni vojni se je naselje širilo proti severu ter seglo tudi na pobočje v Črni log (bivše bolniško pokopališča) in na sleme, ki je nadaljevanje Golovca.

Intenzivna gradnja na celotnem območju Nove vasi se je pričela po sprejemu zazidalnega načrta v letu 1974/75. Nova vas je pretežno "spalno" naselje brez industrijskih objektov. Obsega 47 ha (podatek iz leta 1980).


NOVA ŠOLA - Z razvojem kraja in rastjo števila prebivalstva je nastala potreba tudi po novi šoli. Družbeno ekonomska upravičenost ustanovitve osnovne šole je podana že z odlokom o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS št. 5/77). Izvršni odbor Občinske izobraževalne skupnosti v Celju je na seji dne 16. 4. 1979 sprejel sklep o soglasju, da skupščina občine Celje ustanovi Osnovno šolo Frana Roša. Sklep o ustanovitvi Celodnevne osnovne šole Frana Roša je sprejel Zbor združenega dela Skupščine občine Celje na svoji seji dne 26. 6. 1979.

Skupna sredstva (73 milijonov din) za izgradnjo objekta in za opremo so bila zagotovljena iz sredstev drugega občinskega samoprispevka (48 milijonov din) in iz programa Občinske izobraževalne skupnosti Celje za leto 1979.

Lokacija šole na vznožju severnega pobočja Golovca, ki nosi latinsko ime Brezina (Bovhove njive), je idealna zlasti zaradi odmaknjenosti od hrupa in prometa.

Šolski kompleks zajema tri hektare zemljišča, ki je na vzhodni strani rahlo nagnjeno proti Zgornji Hudinji, na zahodni pa proti Dobrovi. Šolska zgradba je pritlična (paviljonska) in obsega 4729 m2 površine. Po projektu arhitekta Miha Polutnika so jo v začetku leta 1979 pričeli graditi delavci Gradbenega podjetja Ingrad. Po programu, ki so ga v Celju sprejeli ob referendumu za samoprispevek, je bilo določeno, da bodo gradnjo začeli jeseni 1978 in bodo po pogodbi med Izobraževalno skupnostjo in gradbenim podjetjem Ingrad dela zaključena do 15. novembra 1979. Prišlo pa je do zapletov, sprva pri nakupu zemljišča, nato pa so se pojavili še komunalni in drugi problemi.

Šola, zgrajena za 520 učencev s celodnevnim poukom, ima 16 sodobno opremljenih učilnic, dve telovadnici, jedilnico s kuhinjo, zobno ambulanto, več pomožnih prostorov in zaklonišče. V zgradbi so tudi trije ločeni oddelki male šole.

Ime je šola dobila na predlog članov Roševega krožka po 1976. leta umrlem znanem celjskem pedagogu, pisatelju, Maistrovem borcu in častnem občanu Franu Rošu.
 

Izvršni odbor KK SZDL Nova vas je na 10. redni seji dne 7. 3. 1980 imenoval koordinacijski odbor za Celodnevno osnovno šolo (COŠ) Frana Roša Nova vas, ki so ga sestavljali Drago Černetič, Lidija Fegic - Müller, Majda Gajšek, Jože Jeraša, Zdravko Karner, Danica Klukej, Franc Košenina, Tončka Mešl, Darinka Pavič, Jelka Polc, Janez Sešlar in Lucija Sotler. Koordinacijski odbor je povezoval aktivnosti vseh družbeno političnih organizacij, ugotavljal interese, spremljal in usmerjal delo COŠ in povezoval šolo z okoljem. Skupščina občine Celje je na ločenih sejah zborov dne 8. 5. 1979 na podlagi zakona o osnovni šoli in po predlogu komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve sprejela sklep o imenovanju začasnega poslovodnega organa – ravnatelja šole Frana Roša v ustanavljanju, in sicer Tončko Mešl.



SVEČANA OTVORITEV CELODNEVNE ŠOLE je bila v okviru praznovanja občinskega praznika v soboto, 19. julija 1980, ob 10. uri. Otvoritve so se poleg Roševih svojcev, predstavnikov pobratenih občin in predstavnikov celjskega javnega življenja udeležili številni občani. Na slavnosti sta govorila podpredsednik izvršnega sveta celjske občine  Marijan Turičnik in izvršni sekretar CK ZKS Emil Rojc.

Kulturni program so izvedli člani folklorne skupine ŽPD France Prešeren, Komorni moški zbor, mladinski zbor Osnovne šole Ivana Kovačiča – Efenke, recitatorji Prve osnovne šole ter VVZ Zarja. Simbolični trak je prerezala Simona Cerovčec iz Osnovne šole Ivana Kovačiča – Efenke.
 



ŠOLSKI OKOLIŠ
Leta 1980

Območje Nove vasi je razdeljeno na dva šolska okoliša, in sicer okoliš šole Frana Roša in okoliš Osnovne šole Ivana Kovačiča – Efenke. Meja šolskega okoliša COŠ Frana Roša poteka takole: od križišča Kersnikove in Kraigherjeve ulice proti vzhodu po Kraigherjevi in do Ceste na Dobrovo, nato proti severovzhodu do konca Jamove ul., dalje proti severu preko avtoceste do meje s šolskim okolišem podružnične šole Šmartno v Rožni dolini, po tej meji proti zahodu do Koprivnice, dalje po levem bregu Koprivnice proti jugu preko avtoceste do Kersnikove ul. in dalje po Kersnikovi ul. do križišča s Kraigherjevo ulico.

Leta 2007

Šola si učencev ne izbira, pač pa starši izbirajo šolo. Prednost vpisa imajo seveda učenci, ki izhajajo iz šolskega okoliša, torej stanujejo v naslednjih ulicah: Škapinova ul., Bevkova ul., C. na Dobrovo, Cvetlična ul., Dobrova, Gosposvetska ul., Jamova ul., Ob Koprivnici, Pod kostanji, Razgledna ul., Rožna ul., Smrekarjeva ul., Spominska ul., Strma pot, Travniška ul., Ul. Alme Karlinove, Ul. bratov Vošnjakov, Ul. Cirila Debeljaka, Ul. heroja Rojška, Ul. Matevža Haceta.
 



ORGANIZIRANOST VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA
Oblika dela v šoli je bila od šol. leta 1980/81 do šol. leta 1990/91 celodnevna. Šolski dan pa je v tem času trajal od 7.30 do 15.30 in je zajemal pouk, samostojno učenje, usmerjeni prosti čas, opoldanski odmor s kosilom, aktivni odmor. Jutranje varstvo za učence prvih in drugih razredov je bilo organizirano od 6.00 do 7.30. Ob prehodu na poletni čas z dne 29. 3. 1983 je šolski dan trajal od 8.00  do 16.00. Prav tako je bilo leta 1984.
 

V šol. letu 1990/91 je bila šola zadnje leto celodnevno organizirana. V šol. letu 1990/91 je trajal šolski dan od 8.00 zjutraj do 15.35. Zajemal je pouk, samostojno učenje, usmerjeni prosti čas, opoldanski odmor s kosilom in aktivni odmor. Število ur samostojnega učenja v oddelkih 7. in 8. razreda se je zmanjšalo. V šol. letu 1990/91 so bila namesto štirih ocenjevalnih obdobij  uvedena tri.
 
Od šol. leta 1991/92 je oblika dela v šoli poldnevna. Priznane so bile ure za dva oddelka varstva. Dodeljene so bile oddelkom kot samostojno učenje. Šolski dan je trajal od 8. do 14. ure. Zajemal je pouk, samostojno učenje, krožke in odmore (za malico, aktivni odmor in odmore med urami).
 
V šol. letu 1992/93 in 1993/94 so bili podaljšanega bivanja na predmetni stopnji deležni vsi učenci kot samostojnega učenja pri angleškem pouku.
 
V šol. letu 1994/95 smo imeli tudi dva oddelka podaljšanega bivanja, enega za razredno stopnjo in enega za predmetno stopnjo učencev. Na predmetni stopnji so bili podaljšanega bivanja deležni vsi učenci kot samostojnega učenja pri angleškem jeziku.  

PETNAJSTA OBLETNICA ŠOLE

Petnajsto obletnico šole smo proslavili delovno. Prireditve so trajale od 18. do 21. aprila 1995. Učenci vseh oddelkov so se predstavili staršem s svojimi dosežki pod geslom To smo mi. Organizirani so bili roditeljski sestanki za starše učencev vseh oddelkov in dan dejavnosti, ki so si jih učenci izbrali po želji. Za razvedrilo učencev pa je poskrbela glasbena skupina Čuki. Slavnostno sejo, na katero smo povabili goste z Mestne občine Celje, ravnatelje osnovnih šol, člane sveta šoli in sveta staršev ter druge, smo imeli 20. aprila. Po uradnem delu seje je nastopila dramska skupina učencev naše šole z dramatizacijo odlomka Malega princa. Ob jubileju je izšlo posebno glasilo Tri krat pet, v katerem je popisano naše delo in naši uspehi. Učenci so se srečali s pisateljem Bogdanom Novakom.
 
V šol. letu 1995/96 je pouk na naši šoli obiskovalo 27 beguncev iz Bosne. Prav tako je bilo še nekaj naslednjih let, le da se je število zmanjševalo.

V šol. letu 1996/97 sta bila organizirana tudi dva oddelka podaljšanega bivanja za učence razredne stopnje.

V šol. letu 1997/98 in 1998/99 je šolski dan potekal brez zvonca. Učenci razredne stopnje so bili lahko v dveh oddelkih podaljšanega bivanja.
 
V šol. letu 1999/2000 so bili opremljeni prvi razredi, jedilnica in likovna učilnica, med letom pa še oba peta razreda. Nekaj sodobne opreme je dobilo Tudi uredništvo šolskega glasila ČUP.
Ob začetku šol. leta 1999/2000 je najbolj opazna sprememba nastala pri vodenju šole. Milan Dobnik je sprejel mesto ravnatelja in tako prevzel skrb za šolo iz rok dosedanje ravnateljice Antonije Mešl. Delo je potekalo redno, brez prekinitev.

Šolski dan je potekal od 7. ure, ko se je začela predura, do 13.15. Na začetek in konec posamezne ure je to šolsko leto opozarjala glasbena predloga. Učenci so nekatere aktivnosti obiskovali še po pouku, do 14.05. Do 15. ure pa so delovali trije oddelki podaljšanega bivanja.
 
V šol. letu 2000/01 so se pogoji dela izboljšali, saj je bila kemijska učilnica generalno prenovljena in opremljena, postavljeno je bilo še računalniško omrežje na predmetni stopnji in v administrativnem delu šole. Med letom smo tudi menjali del pohištva v učilnicah za slovenski jezik, zemljepis in fiziko. Kljub temu da se je število oddelkov glede na preteklo leto zmanjšalo za en oddelek, je prostorska stiska v telovadnici ostala.

Učenci od 1. do 3. razreda so obiskovali 3 oddelke podaljšanega bivanja. Podaljšano bivanje je bilo organizirano v času od 11. do 15. ure. V tem šolskem letu je na željo učencev na začetek in konec pouka spet opozarjal šolski zvonec.
        
V šol. letu 2001/02 je bila dokončno popravljena streha. Ena večjih in zelo koristnih izboljšav je bila dograditev – povečanje glavnega vhoda. Za učence predmetne stopnje so bile kupljene garderobne omarice, ki so tudi ob koncu leta dobro ohranjene. V tem šolskem letu se je šola vključila v program devetletne osnovne šole.

Organiziranih je bilo 5 oddelkov podaljšanega bivanja (OPB), in sicer 2 oddelka devetletke in 3 oddelki za učence osemletke. V šolo sta k nam prihajala še dva učenca iz t. i. begunskega okolja. Zanju je delno (z minimalnimi sredstvi) skrbel Center za begunce, uradnega statusa begunca pa nista imela.
 
V šol. letu 2002/03 smo povečali parkirišče, urejen je bil krožni promet, kar je zelo olajšalo prihod in odhod otrok. Prav tako je bila urejena ograja okrog športnega igrišča, na dvorišču in okrog športnega otroškega igrišča. Ob koncu šolskega leta je bilo ograjeno še igrišče za OPB z dvema peskovnikoma. Ob šoli smo položili tlakovce. V telovadnici smo prelakirali parket, dokupili smo še nekaj pohištva za potrebe v različnih razredih, šolski knjižnici ter opremo LCD, potrebno za izboljšanje pouka. Šola se tako počasi prenavlja v svetlo, sodobno opremljeno stavbo.

Med letom je delo potekalo še v petih oddelkih podaljšanega bivanja, v treh za osemletno osnovno šolo in v dveh za devetletno osnovno šolo.

Podaljšano bivanje je bilo od 11.00 do 15.40 za učence osemletke in od 11.30 do 15.40 za učence devetletke. Učenci devetletke so imeli od 6.00 do 8.00 tudi jutranje varstvo.
        
V šol. letu 2003/04 sta dobili novo opremo učilnici za slovenščino in angleški jezik. Dokončano je bilo parkirišče in krožni promet, saj potrebe narekujejo čim bolj nemoteče premikanje, predvsem v jutranjih urah. Za učence pa je bila najbolj dobrodošla sprememba preplastitev vseh zunanjih igrišč, dobili smo dva nova peskovnika. Učiteljice jezikoslovja so se razveselile novo opremljenega kabineta, devetošolke pa novo opremljenih razredov za pouk v drugem in tretjem razredu.

V tem šolskem letu sta dva oddelka 5. razreda osemletke prestopila v sedmi razred devetletke. Tako smo se na naši šoli v drugi skupini šol vključili v program devetletnega šolanja tudi na predmetni stopnji. Delo je poleg pouka potekalo še v petih oddelkih podaljšanega bivanja.

Pouk je dopoldne potekal od 8.00 do 13.15 po urniku za posamezni razred oziroma skupino. Od 7.10 do 7.55 je bila predura. Od 6.00 do začetka pouka je bilo organizirano še jutranje varstvo za učence devetletke (1. do 3. razred). Podaljšano bivanje je bilo organizirano od 11.00 do 15. 40 za učence osemletke in 11.30 do 15.40 za učence devetletke.
        
V šol. letu 2004/05 smo uredili garderobe s tuši pri telovadnici. Na vrsto je prišlo tudi travnato igrišče za nogomet, ki pa se še ureja.
        
V šol. letu 2005/06 je bila od 1. marca 2006 do 31. 5. 2006 v.d. ravnatelja Danica Grabar, s 1. 6. 2006 pa je postala ravnateljica Mojca Kolin.

V tem šol. letu smo imeli 5,5 oddelkov podaljšanega bivanja.
 
V šol. letu 2006/07 sta uvedeni dve ocenjevalni obdobji. V tem šolskem letu se noben razred ne šola več po osemletnem programu osnovne šole. Torej imamo prvič šesti razred devetletne osnovne šole. Učenci 6. razreda prvič sodelujejo na nacionalnem preverjanju znanja.
 


ŠTEVILO UČENCEV IN ODDELKOV od šol. leta 1980/81
 
šolsko leto število oddelkov število učencev opomba
1980/81 15 367 CELODNEVNA ŠOLA
1981/82 16 404  
1982/83 17 444  
1983/84 17 470  
1984/85 18 485  
1985/86 19 519  
1986/87 20 556  
1987/88 21 580  
1988/89 21 565  
1989/90 21 561  
1990/91 20 521  
1991/92 20 497 POLDNEVNA ŠOLA
1992/93 19 492  
1993/94 19 478  
1994/95 20 483  
1995/96 20 488  
1996/97 20 498  
1997/98 20 479  
1998/99 20 474  
1999/2000 21 484  
2000/01 20 465  
2001/02 21 486 DEVETLETNA OŠ – 1. R.
2002/03 19 454  
2003/04 18 434  
2004/05 18 438  
2005/06 18 430  
2006/07 18 418  
2007/08 18 400  
2008/09 18 387  
2009/10 18 376  
2010/11 18 372