Osnovna šola Prežihovega Voranca Bistrica

Odgovorna šola preudarno, vedoželjno in ustvarjalno v bodočnost.

OŠ Prežihovega Voranca Bistrica>>Program dela>>Šolska prehrana

Šolska prehrana

Obvestilo o šolski prehrani v šolskem letu 2018/19

Šola organizira šolsko prehrano za vse učence od 1. do 9. razreda. Učenci se lahko naročijo na dopoldansko malico, kosilo ali popoldansko malico. Cena dopoldanske malice za vse učence od 1. do 9. razreda znaša 0,80 €. Cena popoldanske malice za šolsko leto 2018/19 znaša 0,50 € za vse učence od 1. do 9. razreda. Cena kosila za učence od 1. do 9. razreda znaša 2,50 €. Zaželeno je, da vsak učenec prejme v šoli vsaj en obrok. Učenci od 1. razreda do 5. razreda imajo malico v prvem odmoru od 8.15 do 8.35 ure v šolski jedilnici. Učenci od 6. razreda do 9. razreda malicajo v drugem odmoru od 9.20 do 9.40 ure v šolski jedilnici. Kosilo imajo učenci od 1. razreda do 5. razreda v jedilnici šole od 11.15 do 12. 15 ure, učenci od 6. razreda do 9. razreda pa od 12.55 do 13.15 ure, vsem učencem delijo kosila kuharice. Popoldanska malica za vse učence od 1. - 9.r je ob 14.00 v jedilnici šole. Kuharici v kuhinji sta Sonja Novak in Melita Gjerek. Jedilniki za prehrano se sprejemajo mesečno in ga piše tim za prehrano v šoli in vrtcu. Jedilniki so sestavljeni v skladu s smernicami zdrave prehrane za otroke. Priporočila za zdravo prehranjevanje so pomembna tako za otroke in mladostnike kakor za odrasle. Vendar pa je zdrava prehrana za otroke in mladostnike še toliko pomembnejša, ker je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Hkrati pa hrana predvsem v mladostniškem obdobju ne zadovoljuje le fizioloških potreb, ampak ima tudi psihološki pomen. Energijsko in hranilno uravnotežena in specifičnim potrebam otrok in mladostnikov v fazi rasti in razvoja prilagojena prehrana je eden najbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja.  Pri načrtovanju prehrane upoštevamo tudi želje otrok in mladostnikov ter jih usklajujemo s priporočili energijsko-hranilne in kakovostne sestave ter splošne zdravstvene ustreznosti ponujenih obrokov. Organizatorka šolske prehrane je učiteljica Marjetka Tikvič. 

Subvencioniranje šolske prehrane

O subvenciji za šolsko prehrano za tekoče šolsko leto v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev odločajo Centri za socialno delo.
Upravičenci do subvencije za malico ali kosilo so tisti učenci, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico ali kosilo in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, izpolnjujejo naslednje kriterije:

Prijavo na šolsko prehrano učenca/učencev za naslednje šolsko leto starši še vedno oddate na šoli, na predpisanem obrazcu do konca šol. leta oz. med šol. letom.
Za morebitne informacije se obrnite na svetovalno delavko mag. Eriko Hvala


Shema šolskega sadja

Vsak posameznik lahko naredi nekaj za svoje zdravje že z malimi spremembami v načinu prehranjevanja in življenjskega sloga.

Shema šolskega sadja je nov ukrep skupne kmetijske politike Evropske unije v obliki finančne pomoči državam za nakup svežega sadja in zelenjave šolam.

Namen tega ukrepa je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. V ta namen je EU Državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem.

Načrt izvedbe sheme šolskega sadja

Sadje oz. zelenjavo bomo učencem ponudili predvidoma enkrat tedensko. Na voljo bo pred poukom ter v prvem in drugem odmoru. Razdeljevanje bo nadzoroval dežurni učenec tistega dne. Naš namen pri vključitvi v shemo šolskega sadja je spodbuditi uživanje sadja in zelenjave pri učencih in tako zvišati kvaliteto njihovih prehranjevalnih navad.

Naši operativni cilji so:

Sadje in zelenjava se razdeljujeta in uživata sveža. Pri nabavi sadja in zelenjave bomo poskušali izbirati tiste pridelovalce, ki pridelujejo hrano na naravne, človeku in okolju prijazne načine. Študije namreč kažejo, da lokalno pridelano sadje in zelenjava vsebuje večje količine hranljivih snovi v primerjavi z živili, ki so bila skladiščena in transportirana daljši čas. Vsekakor pa bo sadje in zelenjava iz Slovenije.