         

 |
Jeseni leta 1919 je Hitler začel doživljati svoj politični prodor.
Stopil je v Nemško delavsko stranko, ki jo je kmalu preimenoval v
Nacionalistično nemško delavsko stranko (NSDAP - National
socialistiche Deutsche Arbeitpartie). Do leta 1923 se je povezala z
ostalimi domoljubnimi zvezami bavarske prestolnice. 24. februarja leta
1920 je Hitler prvič govoril zbrani množici in dosegel velik uspeh.
Kmalu je odkril, da lahko s svojim entuziastičnim govorjenjem vpliva na
množice in je znal spraviti najrazličnejše ljudi na zborovanjih v trans.
Imel je hipnotično sposobnost koncentrirane odločnosti, s katero se je
vsakič polastil kolektivne podzavesti. Na tak način je ljudi, ki so
imeli na začetku popolnoma drugačne nazore in razmišljanja, prepričal in
jih pridobil na svojo stran. To Hitlerjevo delovanje na množice je bil
dolgo časa edini politični kapital, ki pa je močno vplival tudi nanj.
Ugotovil je, da lahko obvladuje množice in to ga je naredilo izredno
samozavestnega. Vendar je sčasoma podlegel svojim ideologijam in jim je
tako vztrajno verjel, da ni znal več razločevati, kaj od tega je še
dobro za Nemčijo in kaj ne.
Novembra leta 1923 so ga obsodili na pet let zapora zaradi napada na
ministrstvo, pri čemer je bilo ranjenih 16 nacistov in trije policisti.
Hitler je v zaporu ostal le devet mesecev, na račun desničarskih
simpatizerjev v sodstvu Weimarske republike. Tako je bil tako izpuščen
še pred božičem leta 1924.
|