Kraška jezera

Cerkniško jezero je kraško polje, ki se ojezeri, ko je več dotoka kot odtoka. Požiralniki ob deževju ne utegnejo sproti "požreti" vse vode. Jezero je presihajoče.

Ledeniška jezera

Voda se zbira v kotanji, ki jo je poglobil ledenik in na dnu odložil vodoneprepusten material (talno ledeniško moreno). Prava ledeniška jezera so Triglavska, Krnsko in Mangartski (Belopeški) jezeri. Blejsko in Bohinjsko jezero sta tektonsko-ledeniškega nastanka.

Naravna akumulacijska (zajezitvena) jezera

Plitvička jezera so kraška jezera, nastala na reki Korani za lehnjakovimi pregradami. Naravne zajezitve se pojavljajo tudi za ledeniškimi morenami, lahko so ostanki rečnih meandrov idr.

Kraterska (vulkanska) jezera

se imenujejo maari in so nastali v kraterjih ugaslih ognjenikov.

Tektonska jezera

Bajkalsko jezero je s 1741 m najgloblje jezero na svetu. V njem je 1/5 vse sladke vode na Zemlji. Leži v kriptodepresiji - gladina se nahaja 455 m nad morjem, dno jezera, ki leži v tektonskemu prelomu, pa je 1286 m pod morsko gladino... Več >

Umetna akumulacijska (zbiralniki) jezera

Umetna jezera so rezervoarji industrijske vode, ki so nastali za jezovi. Nastanejo lahko tudi s potapljanjem rudnikov (Velenje). Zajezitve največkrat zgradijo z več nameni – hidroelektrarna, zadrževalniki poplavnih voda, namakanje, turistična funkcija itd... Več >