ZBIRALNIKI - UMETNA AKUMULACIJSKA JEZERA

 
 

 

 

 


 

Jezera so zadrževalniki vode. Umetna jezera so rezervoarji industrijske vode, ki so nastali za jezovi. Nastanejo lahko tudi s potapljanjem rudnikov (Velenje). Zajezitve največkrat zgradijo z več nameni – hidroelektrarna, zadrževalniki poplavnih voda, namakanje kmetijskih površin, turistična funkcija itd.

 


Akumulacijska jezera po količini vode (leta 2013):

  1. Jezero Kariba (Zimbabve)– 180 km3
  2. Bratsk (Rusija) – 169 km3
  3. Naserjevo jezero, Asuanski jez na Nilu (Egipt) – 157 km3
  4. Jez Akosombo na reki Volti (Gana) - 148 km3

Ptujsko jezero je največja zajezitev v Sloveniji (0,02 km3)

 


Zajezitev Tri soteske na Modri reki (Jangcekiang - Kitajska)
Projekt so končali leta 2009 z dograditvijo  660 km dolgega umetnega jezera za zajezitvijo imenovano Tri soteske. Jez so zgradili zaradi hidroenergetske izrabe in omejitve poplavnih visokih voda v reki. Leta 1998 je v poplavah umrlo 4000 ljudi, več kot 18 milijonov pa so jih morali začasno preseliti. Leta 2011 so visoke pretoke reke z jezom zmanjšali za skoraj polovico in izdatno omilili posledice naraslih voda.

Pojavljajo se pa številne katastrofalne posledice. Zaradi gradnje so preselili 1,3 milijone ljudi. Ljudje so s podeželja navalili v mesta, kar je sprožilo dodatne bivalne in socialne probleme. V petih letih je reka nanesla ogromno materiala. Danes je 660 km dolgo jezero že zapolnjeno z rečnim materialom. Pri gradnji so potopili več sto tovarn, rudnikov in odlagališč odpadkov skupaj z odplakami iz številnih industrijskih obratov. V izjemno kratkem času so se ustvarila močno onesnažena močvirja in mulj, ki zastrupljajo reko. Strupe reka prenaša na bogata ribolovna območja Vzhodno kitajskega morja, kamor se Jangce izliva. Po izgradnji so na ogromnih območjih pojavili zemeljski plazovi in odnašanje neutrejenih rečnih bregov se stopnjuje. Večina Šanghaja leži pod morsko gladino in reka ne utrjuje in ne "obnavlja" več nasipov s prinešenim materialom. Morski tokovi in valovi izdatno rušijo in odnašajo nizko obalo, na kateri stoji velemesto. V obalnih predmestjih izginja trdna talna statična osnova.

 


Jez Grand Coulee (Grand Coulee Dam) je velik gravitacijski jez na reki Kolumbiji v zvezni državi Washington, ZDA. Uporablja se za proizvodnjo elektrike in namakanje ter je najmočnejša hidroelektrarna v ZDA. Gradnja se je začela leta 1933, odprli so ga leta 1942. Danes je na reki 14 velikih jezov; v 115 letih pa so na reki izvedli skupaj 252 hidroenergetskih projektov.