Bajkalsko jezero

Najgloblje jezero na svetu leži v tektonski prelomnici in vsebuje 1/5 vse sladke vode na Zemlji. V jezero priteka 330 rek, med katerimi je največja Selenga, odteka pa edinole Angara. Jezero je globoko 1741 m in leži v tektonskemu prelomu. Geološka razpoka je razmeroma mlada in aktivna. Širi se s hitrostjo okoli 2 cm na leto. Območje Bajkalskega jezera je tudi seizmično aktivno z večjimi potresi skoraj vsako leto. V okolici jezera je več termalnih vrelcev. Jezero je kriptodepresija - jezerska gladina se nahaja 455 m nad morjem, dno pa je 1286 m pod morsko gladino.

Pozimi je okovano v led. Voda v jezeru se ohladi na 4° C, poleti se segreje na 15° C in deluje kot akumulator toplote ter bistveno vpliva na okoliško podnebje.

Ob jezeru živi 2.500 vrst živali (od katerih je 82 % endemitov), 1.000 vrst rastlin in 50 vrst rib. Bajkalski tjulenj (nerpa) je ena od treh sladkovodnih vrst tjulnjev na svetu. Do izgradnje transsibirske železnice (1916) je bilo o jezeru malo znanega. Od leta 2006 je jezero uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine.