Slovenija leži v zmernotoplem pasu. Prehodna lega med Jadranskim morjem, Alpami in celinsko Panonsko kotlino povzroča mešanje podnebnih vplivov. Prevladujoči jugozahodni vetrovi zagotavljajo dovolj vlažnih zračnih mas, ki prinašajo padavine.  

TEMPERATURE - VPLIV RELIEFA IN BLIŽINA MORJA

Gorati predeli Slovenije imajo nižjo temperaturo kot nižinski. Velik del površja Slovenije zavzemajo dna ravnin, kotlin, dolin in kraških polj. Na njih se pojavlja temperaturni obrat. Pojav je pogostejši v hladni polovici leta in traja največkrat nekaj dni. V gosto poseljenih kotlinah in zaprtih dolinah se poveča onesnaženost zraka. Čeprav se obrat pojavlja na šestini površja Slovenije, prebiva na teh območjih kar 3/4 prebivalstva. Slovenija je reliefno pestra in na poselitev, gospodarsko izrabo in rastje vpliva tudi lega proti soncu. Južne, prisojne strani so toplejše od senčnih osojnih.

Na temperature vpliva tudi bližina morja. Morje se počasneje segreva in ohlaja kot kopno. Na vzhodu države so temperaturne razlike med zimo in poletjem večje.

PADAVINE - CELINSKI VPLIV JE IZRAZITEJŠI NA VZHODU

Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu (od 3500 mm v Kaninskem pogorju, do 800 mm v Pomurju). Največ padavin je na goratem severozahodu, ko vlažne mase iz morja trčijo na gorske pregrade Julijskih Alp in Visokih dinarskih kraških planot. Količina padavin občasno niha in takrat se pojavljajo suše, med jesenskim deževjem pa občasno poplave.

karta temperatur in padavin