3.2 EROZIJA
| <<<< | PREPEREVANJE | EROZIJA | AKUMULACIJA | VIRI |
Erozija je nekakšno brazdajoče delovanje zunanjih sil na površje in odnašanje materiala. Erozija je pomemben naravni proces, danes pa je mnogokrat povečan zaradi človekove aktivnosti in kot tak škodljiv; na tak način ga največkrat povzroča krčenje gozdov, prekomerna pašnja in gradnja prometnih poti
- EROZIJA TAL in PRSTI - voda in veter zaradi človekovega delovanja pospešeno odnašata delce prsti
- REČNA - globinska v zgornjem in bočna v spodnjem toku
- LEDENIŠKA - tipično preoblikuje površje
- MORSKA - v izpostavljenih legah je intenzivnejša
- VETRNA - veter trga delce in z njimi brusi podlago
a) EROZIJA TAL IN PRSTI
Erozija deluje na tla na vsem svetu. Ko nalivi s strmega pobočja odplavijo humus, steče voda direktno v dolino. Območja brez vegetacijskega pokrova in korenin vode ne zadržujejo in nima časa ponikniti v tla. Zato se vsa zliva v reke. Škoda je dvojna - odplavljena so rodovitna tla, količina hitro odtekajoče vode pa največkrat povzroča poplave...Več >
b) REČNA EROZIJA (FLUVIALNA)
Tekoča voda - reka s svojo lastno silo in materialom, ki ga nosi s seboj brusi rečno korito. Rečna erozija je odvisna od količine vode, vrste kamnin - podlage in od strmca struge. V zgornjih tokovih rek (velik strmec) reka erodira v globino (globinska erozija). Nastanejo globoke rečne dloline, soteske, korita). V položnejšem reliefu reka ustvarja širše struge (bočna erozija). Reka lahko erodira tudi zadenjsko... Več >
Z erozijo reka ustvari tipične rečne reliefne oblike: rečne doline (v obliki črke "V"), soteske ali kanjone, ozke vintgarske soteske in korita. Več >
c) LEDENIŠKA EROZIJA (GLACIALNA)
Ledenik nastane s kopičenjem snega, ki se vsako leto ne stali popolnoma. Nestaljeni sneg se kopiči, pod težo gmot kristalizira in zaradi nizkih temperatur ostane v trdnem agregatnem stanju. Zaradi teže ledenik drsi. Med drsenjem s svojo težo in z materialom, ki ga nosi s seboj, dolbe, brusi in preoblikuje površje. Prestavlja ogromno materiala - odnaša, nosi in nanaša. Z ledeniško erozijo so nastale tipične ledeniške reliefne oblike: krnice, ledeniške doline, priostreni vrhovi gora, ledeniška jezera idr. Več >
č) EROZIJA MORJA (ABRAZIJA)
Delovanje morja je omejeno na ozek pas kopnega. Morski valovi butajo ob obalo, jo izpodjedajo in rušijo. Erozijo dodatno okrepijo morski tokovi, geološka podlaga (vrsta kamnin, lega skladov idr.) ter vremenski pogoji (nalivi, vetrovi idr). Največji pritisk morskih valov lahko znaša tudi do 70 t/m2. Obala se sčasoma umika v notranjost. Proces umikanja obale je intenzivnejši na območjih, ki so izpostavljena deloavnju morja (npr. v Rokavskem prelivu se obala umakne za 2 m letno, obala Yorkshira pa se je od časa antičnih Rimljanov umaknila že za 4-5 km)...Več >
d) EROZIJA VETRA (EOLSKA)
Najbolj opazna je v polsuhih in puščavskih območjih, kjer vetrovi ustvarjajo tipične reliefne oblike - gole skalne puščave (hamade), obrušene fantazijske oblike v skalah idr.
Delovanje vetra je nezanemarljivo tudi na obsežnih poljedelskih območjih, kjer v ravninah odnaša rodovitne prsti... Več >
Vetrovi velikokrat povzročajo škodo tudi v Sloveniji. Na Primorskem burja največkrat piha pozimi. Tla niso zamrznjena in jih ne ščiti snežna ali vegetacijska odeja in so izpostavljena sili sunkovitih vetrov. Škoda se pojavlja tudi na kmetijskih zemljiščih. Najbolj učinkovita zaščita je prilagajanje rabe tal naravnim pogojem. Sadijo tudi številne zaščitne gozdove, žive meje in gradijo kamnite ograde.
V Sloveniji letno izgubimo približno 4000 kg prsti na hektar.
kanjon Tare
ledeniška dolina Krma
Proces umikanja obale povzroča abrazija (foto: zahodni Wales)
