ledeniška erozija - reliefne oblike

 
 

Ledenik oblikuje tipične oblike reliefa (krnice in okrešlje, ledeniške doline - v obliki črke "U", ledeniška jezera idr), priostri vrhove gora in razširi doline, pobočja postanejo bolj strma. Ledeniki in reke sproti odnašajo erodiran material in z njim zasipavajo doline in kotline v spodnjem toku.

  • A - obvisele doline, ki so jih zbrusili stranski ledeniki
  • L - čelo ostanka ledenika
  • CM -čelna morena (groblja)
  • TM - talna morena (vododržna)
  • K - ledeniško jezero v krnici
  • O - priostreni vrhovi in slemena
  • P - ledeniški potok raznaša ledeniški material

Zadnja Trenta - ledeniški relief

 

obvisele doline - trije stranski ledeniki na skici (2) so zbrusili majhne ledeniške doline, ki so po umiku ledenika "obvisele" nad bolj poglobljeno osrednjo U dolino

LEDENIŠKE DOLINE in FJORDI

ledeniška dolina Krma (klik)

Ledeniška dolina je koritasta, v obliki črke "U". Nastala je s tem, ko je ledenik že obstoječo dolino z drsenjem dodatno poglobil in razširil. Ima značilno plosko dno.

Fjordi so potopljene ledeniške doline (klik). Segajo daleč v notranjost obale, zato so za težko prehoden obalni svet prometno zelo pomembni (norveški Sogne fjord je dolg 204 km in globok do 1308 m). Najbolj znani so norveški fjordi, pa tisti na obalah Grenlandije, na Z Kanade, JV Aljaske, na J Čila; na škotskem pa fjorde imenujejo "firth".

norveški fjordi - satelitski posnetek

 

  

PRIOSTRENI VRHOVI

Piramidasto kupolo Matterhorna (Monte Cervina) na švicarsko-italijanski meji v Valaiških Alpah so obrusili ledeniki z vseh strani.

drseči ledenik je zbrusil kamnino v ravne plošče (Andi, Južna Amerika)

LEDENIŠKA JEZERA

nastanejo tako, da ledenik jezersko kotanjo naredi ali le poglobi. Material, ki ga ledenik rine pod seboj (talna morena) je zaradi teže ledu in pritiskov fino zmlet in je vododržen. Ko se ledenik stali, se v vododržni kotanji nabira deževnica, snežnica itd. Ledeniška jezera lahko nastanjeo tudi tako, da ledenik z morenskim materialom zasuje odtok vodi in nastane t.i. zajezitveno jezero.

Prava ledeniška jezera v Sloveniji so le Krnsko jezero, Triglavska jezera (ledeniško-kraškega nastanka), Mangartska v Julijskih Alpah, med tem ko sta npr. Blejsko in Bohinjsko tektonsko-ledeniškega nastanka; torej je jezero nastalo v tektonski vdolbini, ki pa jo je dodatno razširil in poglobil ledenik v času ledenih dob.

Triglavska jezera se razprostirajo v 8 km dolgi dolini na slabše prepustnih apnencih iz geološke dobe jure (dinozavri!): Jezero pod Vršacem, Rjavo jezero, Zeleno jezero, Jezero v ledvicah ali Veliko jezero, Dvojno jezero in nad Komarčo - Črno jezero.

KRNICA

je polkrožno oblikovana globel pod strmim grebenom v zgornjem delu ledeniške doline. Nad njo se vzpenjajo strme krniške stene v obliki amfiteatra, ki jih je obrusil ledenik, krniško dno pa je bolj ravno in pada s strmim pragom v dolino. Nastala je tako, da se je na neki že oblikovani "stopnici" v pobočju začel nabirati sneg in se spreminjal v led. Ko se je nakopičil, je začel drseti v dolino, krnico poglabljal, stene okoli pa brusil.V krnici je nastajal nov led.

ledeniški jezeri v krnicah (Salzburške Alpe)

ledenik pod Skuto je nastal v majhni temačni krnici