3.3 AKUMULACIJA
Akumulacija je prelaganje, odlaganje, nasipavanje in zbiranje materiala. Je nasproten proces eroziji. Reliefne oblike, ki so nastale z akumulacijo so rečne delte, nanosi rek in rečne terase, vršaji, ledeniške groblje (morene), nanosi vetra idr.
Odlaganje rečnega materiala največkrat poteka na prehodu iz hribovitega v bolj uravnan svet.Ko se strmec reke zmanjša in se struga razširi, se njen tok upočasni in njena erozijska energija in transportna moč padeta. Reka ne more več prenašati vsega materiala in ga del odloži v rečni strugi - akumulacija.
Reka ima prostor za vijuganje. Teče v okljukih (mneandrih), iz katerih včasih nastanejo mrtvi rokavi (mrtvice).
Najbolj izrazita posledica rečne akumulacije so ravna dna dolin. Reke iz Alp so nasule debele plasti ledeniškega proda, reke iz nižjega gričevnatega obrobja pa pretežno ilovnate naplavine.
Zaradi velikih klimatskih sprememb v pleistocenu so se menjavala obdobja močnega nasipavanja in vrezovanja v lastno naplavino. Nastale so rečne terase. Več >
2. LEDENIŠKA AKUMULACIJA
Ledeniška groblja ali morena je kamninski drobir, material, ki ga prenašajo in v obliki nasutin odlagajo ledeniki. Ločimo čelno, talno in bočno. Talne morene so ponavadi vododržne, saj je ledenik material, ki ga je nosil s seboj, fino drobil in zmlel. Več >
3. NANOSI VETRA
Z odpihovanjem (deflacijo) in vetrno erozijo nastajajo različni tipi puščav - peščene, kamnite, skalnate. Drugje pa veter puščavski pesek odlaga v sipine (ergi, v obliki polmeseca so barhani) idr.
Veter razpihuje tudi pesek na priobalnih morskih in jezerskih območjih več km v notranjost in ustvarja sipine. Priobalne sipine se pojavljajo zlasti ob nizkih obalah, ki so močneje izpostavljene vetru (obale Francije, Nizozemske, Danske idr.)
Tudi puhlica je vetrna usedlina. Je drobnozrnat in rahlo sprijet sediment, ki je nastal z odnašanjem in odlaganjem prašnih delcev z obrobja poledenelih in puščavskih pokrajin. Pokriva skoraj desetino zemeljskega površja. Za človeka je pomembna, ker se na njej razvijejo najrodovitnejše prsti. Območja puhlice zato sodijo med najpomembnejše poljedelske površine na svetu. Puhlica je v Evropi debela največ do 50 metrov (Panonska nižina), puhlična območja ob reki Huang He na Kitajskem pa dosežejo debelino več kot 100 m.
okljuk (meander) Krke
Triglavska jezera so nastala, ko je ledenik poglobil naravne kotanje in na dno odložil vododržno (neprepustno) talno moreno.
puščavski veter je pesek spihal v sipine - erge