NAFTA IN ZEMELJSKI PLIN
Na nahajališča nafte sta vezana petrokemična industrija in cevni promet. Zaloge nafte so se v zadnjih 15-letih strmo povečale z izboljšanjem tehnologij za pridobivanje nafte iz oljnih skrilavcev in naftnih peskov.
Zalivska naftna polja v Texasu. Texas je vodilni proizvajalec nafte v ZDA.
Naftna ploščad v Mehiškem zalivu
Okoli polovica naftnih zalog na svetu leži pod morjem. Strokovnjaki dokazujejo, da je pretirana trditev, da bodo zaloge nafte, ob tolikšnem porastu porabe, zadoščale samo za 50-70 let in da paniko spodbuja naftna industrija, da lahko ohranja cene. Zaradi sodobnih tehnologij so nafto začeli množično pridobivati iz večjih morskih globin. Največja globina, do katere je človek do danes vrtal, je 15 km.
 Razlitja nafte >
John Davidson Rockfeller >
Kanada - leta 2015 je imela 3. največje zaloge, bila 5. največji proizvajalec in 4. največji izvoznik nafte na svetu in 5. proizvajalec zemeljskega plina; 2/3 dokazanih rezerv kanadske nafte se nahaja v naftnih peskih; 90 % nafte izvaža v ZDA.
ZDA so leta 2015 imele 4. največje svetovne zaloge zemeljskega plina, največje svetovne zaloge oljnih skrilavcev, bile največja svetovna petrokemična industrija (predelovalnica nafte) in največja svetovna proizvajalka zemeljskega plina.
Naftovodi in plinovodi >
|
NEKONVENCIONALNA NAFTA - OLJNI SKRILAVCI IN NAFTNI PESEK
je nafta, ki je pridobljena na drugačne načine, kot z tradicionalnim vrtanjem v naftna polja. Zaloge nekonvencionalne nafte so precej večje od konvencionalne, vendar je po navadi slabše kvalitete - gre za "težko" nafto, pridobivanje je težje, dražje in bolj onesnažuje okolje, prav tako je težavnejše rafiniranje. Oljni skrilavci (Oil shale) so sedimentne zrnaste kamnine, ki vsebujejo organsko mešanico, iz katere se da pridobivati hidroogljikova goriva. Največja nahajališča so v ZDA. Naftni pesek (Oil sands) je mešanica bitumna, peska, gline in vode. Iz 2 t peska rafinirajo 1 sodček surove nafte. Največja nahajališča so v Kanadi (Alberta, Saskatchewan), kjer polovico nafte pridobijo na ta način.
Tehnologija pridelave se skokovito izboljšuje in napovedi za izkoriščanje nekonvencionalnih naftnih virov so obetavni.
Proizvodnja nafte iz naftnega peska vseeno ostaja okoljsko najbolj uničujoč energetski projekt.
Dnevni kop naftnega peska (levo) in črpanje ogljikovodikov neposredno iz globokih nahajališč (desno). Vročo vodo in paro črpajo globoko med plasti naftnega peska, da ločijo ogljikovodike, ki jih posrkajo na površino.
 
Pri dnevnem kopu najprej posekajo gozd. Nato s površine postrgajo 30 m debelo krovno plast iz šote, laporja in peščenjaka. Velikanski bagerji zajamejo več 10 t sedimenta in ga nalagajo na tovornjake, ki imajo nosilnost 320 t.
Pridobivanje nafte iz naftnega peska na reki Athabasca v Alberti.
Naftni pesek nato očistijo tako, da skozenj spustijo segreto vodo, ki jo potem, polno strupov, zbirajo v velikanske bazene. Vsak dan v bazene, ki jih od reke Athabasce ločujejo le nasipi, izlijejo 250.000 t zastrupljene vode. Jezera so tako zelo strupena, da morajo z zvočnimi topovi odganjati divje gosi - kanadska korporacija Syncrude se je konec 20. st. morala zagovarjati na sodišču, ker je v enem od zastrupljenih bazenov poginilo 1600 divjih gosi.
|