CEVOVODI
so naprave iz med seboj povezanih cevi in drugih elementov za transport tekočin in plinov (vodovodi, naftovodi, plinovodi...) na velike razdalje. Ta metoda je ekonomsko veliko učinkovitejša od drugih načinov dostave. Sistemi so elektronsko vodeni in nadzirani - nadzor linij, odpiranje in zapiranje ventilov, nadzor tlaka, "pametni prašiči" za laserski pregled notranjosti cevovodov, nadzor skladiščenja idr.
Skupna dolžina svetovnih cevovodov presega 2.100.000 km (60% vseh je v ZDA, 10% v Rusiji in 5 % v Kanadi). Najdaljši ali največji severnoameriški naftovodi so:
- Enbridge (Kanada, ZDA): 5.360 km.
- Redwater – Port Credit (Kanada): 4.840 km.
- Keystone System (Kanada, ZDA): 3.460 km
- Portland – Montreal (ZDA, Kanada): 360 km.
- Kinder Morgan Mountain (Kanada): 1.150 km.
- Colonial Pipeline (ZDA): 8.850 km. 8 naftnih družb je leta 1962 ustanovilo podjetje, ki je z naftovodi povezal polja Mehiškega zaliva v Teksasu s SV obalami ZDA in New Yorkom.
- Big Inch (ZDA): 2.370 km, prvi sodobni cevovod (1942).
Transaljaški cevovod
Na oddelkih kanadskih gradbeniških fakultet imajo oddelek arktičnega inženirstva. Zaradi podnebnih sprememb so se spremenili in prilagodili standardi gradnje in vzdrževanja objektov v surovih podnebnih razmerah.
"Smart pigging" - elektronsko pregledovanje notranjosti cevovodov
Rafinerija v Batton Rougeu v ZDA
Cevovodi so še vedno najvarnejši in najučinkovitejši način za prevoz tekočih naftnih proizvodov in plina. Leta 2014 so v ZDA od črpališč do rafinerij 58% nafte tansportirali po naftovodih (31 % po vodnih poteh, 2,7 % po železnicah in 2,6 % po cestah).
Gradnja Trans Mountain naftovoda iz Edmontona do Britanske Kolumbije, 1953.
15% nesreč na cevovodih povzročajo razpoke, 7% geološke razmere, 36% dotrajanost materialov.
