Amerika je dvojna celina zahodne poloble, ki leži med Atlantskim in Tihim oceanom. Obsega 42,4 milijone km2 (28,5% svetovnega kopnega), na njej pa živi 898 milijonov ljudi (13% svetovnega prebivalstva). Čez kontinent poteka 7 časovnih pasov (od UTC - 9 do UTC - 3).
Geografsko Ameriko delimo na
- Severno in Južno Ameriko, oziroma
- Severno (Kanada, ZDA, Grenlandija), Srednjo (Mehika, države Medmorske Amerike in Karibov) in Južno Ameriko.
Družbeno-geografsko in kulturološko jo delimo:
- Angloamerika je kulturološki pojem; nanaša se na ZDA in Kanado, tj. območje v katerem je angleščina službeni jezik. V preteklosti je bilo pod močnim kulturnim, nacionalnim in političnim vplivom Velike Britanije, kar se odraža v načinu življenja, običajih in kulturi nasploh. V Kanadi je opazen tudi vpliv frankofonske civilizacije, Grenlandija pa pripada Danski. Angloamerika se zaradi gospodarskih skladnosti in družbeno-zgodovinskih okoliščin velikokrat označuje kot Severna Amerika.
- Latinska Amerika obsega Srednjo in Južno Ameriko. Razteza se od mehiške meje (reka Rio Grande) na severu do Ognjene zemlje na J (rt Horn). Je prostor velike naravne in družbene raznolikosti. V preteklosti je bilo območje pod močnim vplivom Španije in Portugalske (romanske, latinske kulture), kar se še vedno odraža v življenju ljudi in v družbenem okolju. Prebivalstvo govori špansko (večji del Latinske Amerike), portugalsko (Brazilija) in francosko (Haiti, Francoska Gvajana).
Kanada > ZDA > Grenlandija >
Amerigo Vespucci
Ime kontinenta se je prvič pojavilo v začetku 16. st. v Franciji. Nemški kartograf Martin Waldseemüller je Novi svet poimenoval po italijanskem raziskovalcu Amerigu Vespucciju.
Karaka Santa Maria ter karaveli Pinta in Nina (replike),
s katerimi je Kolumbova odprava 12. 10. 1492 pristala na karibskem otoku Guanahani v Bermudskem otočju, ki ga je Kolumb poimenoval "San Salvador".
Praprebivalstvo (rumena rasna skupina) se je v obdobju zadnje poledenite preselilo iz osrednje Azije čez sibirsko -aljaški kopni prehod (Beringov preliv). Leta 982 so na Grenlandijo pripluli Vikingi (Erik Rdeči), njegov sin Leif Erikson pa je okoli leta 1000 postavil oporišča na severu Nove Fundlandije. Kolumbova potovanja (1492-1502) so bila uvod v evropsko kolonizacijo. V kasnejših zgodovinskih osvajanjih Novega sveta je veliko staroselcev umrlo v spopadih ali zaradi bolezni.
Erik Rdeči - leta 982 so ga izgnali z Islandije
Prebivalstvo črne polti v obeh Amerikah izvira iz najbolj sramotne trgovine v zgodovini človeštva. Sužnje so iz tropske Afrike vozili v Novi svet kot delovno silo.
Trgovina s afriškimi sužnji
Evropske kolonialne velesile (Španija, Portugalska, Francija in Velika Britanija) so tekmovale za prevlado v Novem svetu. Proti koncu 17. stoletja je tekmovanje med Anglijo in Francijo v Severni Ameriki preraslo v spopade in Francozi so izgubili oblasti v današnji Kanadi. Britanci so francoskemu prebivalstvu zagotovili pravico do rimokatoliške vere, lastnih zakonov in kulturnih prvin. Tako se je francoska kultura obdržala na severni celini. Sčasoma so "Američani" tudi Mehičane izrinili do reke Rio Grande, leta 1867 pa so od Rusov kupili Aljasko. Leta 1959 so v sklop ZDA vstopili Havaji, kot 50. ameriška zvezna država.
Španci in Portugalci so prevladali v Latinski Ameriki, kjer so zgodovinska dogajanja vodila k osvobajanju kolonij in nastanku samostojnih držav...
| <<< |
