Iz doline Belce v dolino Hladnika

Kategorija:

NAJSAMOTNEJŠA

Gorstvo:

Karavanke

Lokacija:

Belca je kraj, malo naprej od Mojstrane, na zemljevidu Julijske Alpe - Vzhodni del, od tu gre dolina proti severu do vznožja Kepe, dolina Hladnika pa je na drugi strani grebena, zahodno od doline Belce.

Kratek opis:

Po lepih in samotnih dolinah nad Martuljkom, na celi turi sem srečal le nekaj krav, pa recimo da te ne štejejo. Med vikendi poleti se najde v dolini tudi kakšen motoriziran planinec, vendar gredo le do začetka pešpoti na Kepo.

Izhodišče:

Gozd Martuljek

Nadmorska višina izhodišča:

750 m

Nadmorska višina cilja:

1740 m

Dolžina:

31,5 km

Skupno vzpona:

1140 m

Čas vožnje:

3h 36min

Zahtevnost:

Zelo zahtevno

Opis ture:

Martuljek - po pešpoti mimo Mokrih Peči do Podkluž - po glavni cesti 200m nazaj proti martuljku do odcepa za Belco - levo na razcepu pod planino Na Planji - planina Mikulovica - sedlo pod Tišlerico - sedlo pod Grajščico - sedlo pod Kresiščem - spust do planine pod Kresiščem - po pešpoti levo od potoka Hladnika - čez potok in po poti desno od Hladnika - lovska koča - po cesti proti Srednjemu Vrhu - Srednji Vrh - Martuljek

Komentar:

Torej, greš v Martuljku od glavne ceste po makadamu proti Spodnjemu slapu, na križišču greš naravnost in po brvi čez potok Martuljek. Tam greš levo po poti. Na edinem omembe vrednem križišču greš desno. Ko se kolovoz izteče v strugo Save, greš po poti desno nad strugo. Tu je nekaj porivanja. Kmalu se pot izboljša in postane vozna. Ko zaslišiš desno nad seboj šum vode, si verjetno pod Mokro pečjo. Poleti voda le malo "curi", pozimi pa tu nastane mogočen zaledeneli slap Lucifer, ki je tudi prvi preplezani ledni slap v Sloveniji. Ko prečkaš strugo Belega potoka, kmalu prideš do poti označene z 2 in ji slediš do Podkluž. Od tu do odcepa za Belco je 300 m po glavni cesti.
Do sedla pod Tišlerico je kolesarjenje pravi užitek. Pot sicer ni najbolj senčna, vendar je ves čas pihal veter in klima je bila kar ugodna. Tu pa je zabave konec. Kolo je treba porivati in ko se steza izgubi, ne smeš preveč dol (kot jaz), steza gre više in prihranjeno ti bo nekaj lomastenja po stmem pobočju. Vsekakor je zemljevid nujen. Na sedlu pod Grajščico se strvari uredijo, čaka te lep vzpon po travnati poti. Zanimivo je, da je trava ugodna podlaga za premagovanje strmih klancev, moti le precejšen upor, zato so ti klanci precej naporni. Na naslednjem sedlu se odpre lepa travnata dolina, ki je vsekakor nisem pričakoval med hribi. Sledi spust ob potoku Hladnik. Najprej je sicer nekaj hoje navzdol, niže pa je spust po poti prava poezija in se lahko meri s spusti po najlepših mulatjerah. Razen razgleda seveda, ki ga tu ni. Od lovske koče pa sledi spust po cesti, ki visoko nad potokom Hladnik prečka številne divje grape in pripelje do Srednjega Vrha. Še hiter spust po precej divje speljani asfaltni cesti do Martuljka in tura je končana.

Uporabljena literatura:

Marko Paternu: Strme kolesnice