VideoSpace, Umetniški arhiv: dva primera
|
Umetniški projekt VideoSpace pomeni medijski vstop v sinhrono predstavitev avtorjeve zgodovine ustvarjanja v umetnostnih medijih. Je pravzaprav virtualni tridimenzionalni prostor, v katerem so posamezni avtorski projekti postavljeni v prostorska in konceptualna razmerja. Predstavlja vrsto arhiva, ki se odreka kopičenju artefaktov v kronoloških razvojnih nizih; namesto tega ponuja gledalcu vstop oziroma totalno potopitev v novo realnost, sestavljeno izključno iz kodiranja relacij med koncepti posameznih projektov. Ker so te relacije že kodirane in vsidrane v prostorska razmerja virtualne realnosti, je gledalčev trajektorij skozi VideoSpace začrtan ne v času doživljanja, temveč v dramaturgiji prostora, ki s tem vzpostavlja prvo raven notranjega pogleda - modificira gledalčev pogled oziroma njegovo percepcijo umetnine.
Tri samostojne projekte, ki so podlaga VideoSpacea, povezuje
podoben miselni horizont, ki določa obenem vse tri, na specifične načine
pa tudi vsakega posebej od njih. Gre za trojico druge na drugo neizvedljivih
substanc sveta: materije, človeka in jezika. Z njimi npr. presežemo nekaj
pomembnih težav sodobnih filozofij, npr. problem formalizma, ki deluje
zgolj v polju jezikovnega in morda tudi materialnega, psihologizma z ekspresivnostjo
človeka skozi jezik, historičnega materializma in neomarksizmov,... seveda
v obliki kot jo omogočata metalingvistika Mihaila Bahtina in arheologija
Michela Foucaulta. V samih projektih se vse tri ravni prepletajo, in sicer
na za umetnost specifični ravni - jezik se tematizira skozi literarno
znanstvene vidike intertekstualnosti, človek skozi teorije in prakse bodyarta
in performansa, materija pa skozi Bahtinovo in Foucaultovo teorijo materialnega
diskurza.
|
Virtualni prostor VideoSpaca je zasnovan na treh elementih: tridimenzionalnih
objektih, dvodimenzionalnih teksturah in zainteresiranemu pogledu, ki
ta prostor razkriva. Vsak od naštetih elementov je razvit skozi svoj ključni
perceptivni aspekt: tridimenzionalni objekti posnemajo prepoznavne tridimenzionalne
objekte iz realnega sveta, teksture niso vezane na objekte, ki jih prekrivajo,
ampak izpolnjujejo zahtevo po dvodimenzionalnosti, medtem ko je pogled
usmerjen v prostor in ne prikazuje svojega nosilca (avatarja)
Tako je pred nami konceptualni virtualni prostor, katerega naloga
ni zgolj posnemati realnega na čim višji resoluciji, temveč vzpostaviti
okolje, v katerega se lahko umesti in razvije trikotni relaciogram sveta,
na podlagi trojice konceptualnih projektov Javornik, R III, VSA.
Tako konstruiran in relacijsko kodiran virtualni prostor lahko
vsebuje zgodovino avtorjevega ustvarjanja v enem zmrznjenem trenutku časa,
vendar razvito v dramaturgiji prostora, saj kot je Gaston Bachelard zapisal
v poetiki prostora : "V svojih tisočerih vdolbinah prostor drži stisnjen
čas. /.../ Šele s pomočjo prostora najdemo v prostoru prelepe fosile trajanja,
konkretizirane z dolgimi bivanji." Naš postopek je hermenevtični pristop
k posameznim realizacijam projektov, ki delujejo kot vozli v mreži diskurzov,
kar je povsem različno od biografske metode, ki se trudi zapolniti vrzeli
na časovni premici med posameznimi emanacijami, oz. umetniškimi projekti.
VideoSpace kot virtualni prostor dialoških konfrontacij in kot bojno polje
različnih glasov lahko uporabimo tudi kot prostor relacij med projekti
različnih avtorjev. Dejansko bomo Videospace naselili z umetniškimi deli
devetih študentov Akademije za likovne umetnosti v Ljubljani, relacije
med njihovimi projekti pa bodo odslikovale institucionalno delovanje akademijskega
učnega procesa na različnih oddelkih (slikarstvo, kiparstvo, video) in
tako omogočale premislek politike umetnosti na tem specifičnem locusu.
Narvika Bovcon in Aleš Vaupotič |
|
VideoSpace was created on the basis of three projects: Javornik (2001), R III (2002) and VSA (2003). These are autonomous artistic projects (that have been exhibited also separately), which should be conceived through the viewpoint of video-integrated media and conceptual art. Each of the three projects and of course their relationships (alliance) in VideoSpace are realised through multiple artistic media: as video tape, video installation and web site, in some cases also as an interactive CD-ROM (Javornik), traditional paintings acrylic on canvas (R III) and corporate identity (VSA). VideoSpace is realized on different levels, too: first as a conceptual diagram, than as an interactive CD-ROM with a virtual three-dimensional hyperspace and as a reduction of the CD-ROM version into the language of VRML three-dimensional net reality.
|
The virtual space of VideoSpace is founded in three elements: the three dimensional objects, the two dimensional textures and the interested gaze which explores the space. Each of the elements is developed through its crucial perceptive aspect: three dimensional objects mimics the three dimensional objects from the real space (eg. the house), textures are not mimetically applied to the objects they cover (eg. the texture of wall bricks is not applied to the object of the house), instead they claim the two-dimensionality, whereas the interested gaze is focuesd into the space itself and it does not disclose its carrier, the avatar. The three dimensional objects and the two dimensional textures are thereby functional in their specific roles and not in the common role of an illusion of the real world. This is in part possible because the three dimensional objects carry enough information about the references to the real world by their three dimensional form alone and would be therefore reduntantly codified if they would mimic real world also on the level of textures.
|
|
nazaj
(masovna mostovna)
|
naprej
(ekologija)
|