Ekologija je osveščenost, ki se začne znotraj človeka samega, z njegovo naravnanostjo do sebe, sočloveka in svojega okolja. Je zrel notranji odnos do sveta. Ljubeč človek sebe ne bo prizadel z negativnimi dejanji, niti svojega bližnjega ali svojega okolja. "Čiščenje prostorov" se začne v duši, kjer naj bi bil vedno skrit nevidni opazovalec, ki budno bedi nad vsako negativnostjo, negativnimi mislimi ali čustvi. To je zrel odnos do sveta, raste iz notranjosti in pomeni paralelo zunanjemu svetu: kakor znotraj, tako zunaj, tako nekako so rekli stari alkimisti. Ta notranja osveščenost daje tudi budno pozornost vsemu, kar vstopa v naš svet. Je odprta do sočloveka in budno skrbi za svoje okolje, v prvi vrsti za najbližje okolje, svoj dom, sobo, hišo, gospodinjstvo. Je skrb za okolje tukaj in zdaj, ta trenutek.
Jelena Sokić: Jjc
Ekologija ni zgolj veliki politični protest proti onesnaževanju,
medtem, ko brezbrižno odvržem še gorečo cigareto skozi šipo vozečega avta.
Medtem, ko si perem oblačila z neekološkimi sredstvi; medtem ko ne ločim
odpadkov (papir, steklo...); medtem, ko stresam jezo na partnerja ali
otroka. Ekologija je danes, tukaj, zdaj! Pomeni dejavno vključitev v življenje
z novo budnostjo in pozornostjo do vsega živega in neživega. Mnogi obrabljeni
predmeti, ki jih v gospodinjstvu brezbrižno zavržemo, so lahko vir materialov
za različne ustvarjalne izzive. Poslikajmo in preuredimo stare kozarce,
zaprašene steklenice, izdelajmo pisane dekorativne predmete za svoj dom!
Naj se vidi, da je dom posvečen prostor, da raste iz notranje predanosti
posvečenim trenutkom, iz notranjega domovanja, ki je način življenja.
Spremenimo svoj svet, tako da spremenimo sebe, svoj odnos do sebe, do
soljudi, do okolja, v katerem bivamo. Zemlja nam bo hvaležna; je živ organizem,
ki čuti našo še tako skromno skrb za boljši, lepši, čistejši svet.
Sprejmimo odgovornost zase, za svoj notranji prostor in s tem za ves svet
DANES.
Marinka Knez Vučković
Jelena Sokić: OkiDoki
Človek,
ki trdi, da še ni zrel za filozofijo, je kakor človek, ki pravi, da je
premlad ali prestar za srečo.
(Epikur)
Dobro staro krščanstvo mojega otroštva. Ne verjamem
več manipulacijam institucije. Nočem sprejemati ponarejenih podatkov za
verodostojne vire. Pa saj se ve, tisti, ki hoče, lahko izve, vsaj v
našem internet okolju. Toda marsikaj je v nauku, v njegovih napotkih za
življenje, kar je zelo koristno. Tudi zdaj, tudi tistemu, ki noče o
religiji nič slišati. Sicer pa je precej verskih zapovedi sprejetih med
obče moralne norme. Spoštuj starše, ne laži, ne kradi, ne varaj... Kaj
pa ne nečistuj? Je mar to tisočletni ekološki krik, nerazumljen vse do
danes, ko nam grozi, da se bomo zadušili pod lastnimi odpadki? Ne pusti
ne čisto za sabo!
Postaja precej žalostno. Kamorkoli človek gre in se ozre po tleh ali
grmovju, povsod vidi malomarno odvržene smeti. Je tak problem vreči jih
v bližnji koš? Čeprav to pomeni par metrov s papirčkom v roki? Kaj pa
ob Soči? Vsi veseli na pivski žur, čips seveda ne manjka. Zraven tudi
prazna vrečka, v kateri so bile stvari prinešene. Je res tako hudo
neprimerno pospraviti za sabo? Če to storiš, se lahko naslednji dan
spet vrneš na isto mesto, celo podnevi ti bo prijetno.
Ne vem, kaj je s tem folkom. Odprejo okno avtomobila in cela trgovina
leti na travnik. Zaenkrat še ni bitja, ki bi se hranilo s plastiko.
Škoda. Bilo bi najbolj zaželjeno. Glede na število po Soči plavajočih
plastenk, se Slovenci kopljemo v blagostanju. Morda si nekateri celo
mislijo, da ima občina plačanca, ki hodi na Kekec in pobira smeti za
utrujenimi planinci, ki par gramov teže res ne zmorejo več nesti oz.
dokler je bila čokolada noter kul, zdaj pa je samo še ovitek. Pa
plastenke in robčki...
Kaj bi z vsemi tistimi malimi, prozornimi, plastičnimi vrečkami, s
katerimi nas vsakodnevno zalagata Tuš in Mercator?. Svetujem, ko greš
ven, vzemi tako vrečko s sabo in v roku 10, 15 minut bo polna smeti!
Opravil boš prostovoljno dobro delo, ki ne streže le samopoveličevanju,
temveč je usmerjeno v koristnost za bližnjega, tudi takega, ki se ti ne
more ustno zahvaliti zanj, temveč te v zameno vsak dan zalaga s
kisikom, nujno potrebnim, da živiš.
Imamo čisto reko, lepe gozdove in gore, čuvajmo jih!
Vedno več je ljudi, ki smeti vidijo in jih moti ta neodgovoren odnos do
okolja. Res, posameznik lahko začuti obup in nemoč ob svetovnih
ekoloških katastrofah, toda ob mini verzijah le-teh marsikdaj le
skomigne z rameni. Zakaj bi prav jaz pospravljal in držal urejeno
okolje, če ga ostali ne? Groza ob misli, da bi morda poleg svojih tudi
smeti drugega odnesel na njihovo mesto. Raje ob Soči ležati ob odpadkih
ali vzeti vrečko in počistiti plac? Mislim, da tu sploh ne bi smelo
biti dileme.
Na prireditvah kar bode v oči "smetna okupacija" prostora, kjer med
množico plastike žurajo mladci. Koliko je težko nesti lonček v smeti,
če je to flaška, bi bilo toliko boljše?
V glavnem, svoj mini planet lahko vsak drži čistega, to je zdravju in
pameti koristno. Pameti zato, ker se človek tako uči učinkovitega
organiziranja. Zdravju zato, ker med tem giba, deluje, čisti umazanijo
kjer, kot je že Aristotel vedel povedati, radi vzklijejo črvi in miši.
Filozofija, ki vzbuja strah pred neučinkovitimi nakladači, je le
zgrešen stereotip. Filozofija je način življenja, način dojemanja sebe
in sveta in je vsakomur lastna. Če se strinjamo uredu, če se ne, bo
potreben argumentiran dialog. Strpen in olikan!
Neža Kodrič
