Prof. dr. Marko Uršič

Filozofska fakulteta UL

FILOZOFIJA NARAVE – za BF, II. stopnja (za študij krajinske arhitekture idr.)

Program za študijsko leto 2017/18, letni semester.

Splošni učni načrt predmeta. Predmet obsega 30 ur predavanj.

Program predavanj:

1.      Uvod. Kaj v filozofiji razumemo s pojmom 'narava', kratek zgodovinski pregled. Narava kot phýsis v starogrški filozofiji (predsokratiki, Platon, Aristotel). Študijsko gradivo: tč. 1 – 4 (izbor).

2.      Od sferičnega kozmosa k neskončnemu univerzumu (geocentrizem, heliocentrizem, infinitizem).

3.      Videnje, občutenje in pojmovanje narave v obdobju renesanse.

4.      Novoveški dualizem narave in duha (Descartes, Galilei … Kant). Panteizem kot enost narave in duha (Bruno, Spinoza … Einstein). Gl. Literatura (spodaj), tč. 1.

5.      Narava v obdobju romantike (sublimnost, Kant, Schelling, pesništvo, slikarstvo …). Gl. tudi Literatura, tč. 3.

6.      Odnos med subjektom in objektom, med človekom in naravo v moderni znanosti (trije primeri). Gl. tudi Literatura, tč. 2.

7.      Evolucijski panteizem kot »tretja pot« med teizmom in ateizmom: holizem, kompleksnost in sámoorganizacija.

8.      Teorije kaosa: »metuljev učinek«, aperiodični red, fraktali.

9.      O enigmi časa, zavesti in duhu.

10.  Preplet narave in kulture v zen budizmu.

 

Predmet se zaključi z ustnim izpitom, ki prinese 3 KT. Izpitna vprašanja so teme predavanj (1-10) in poznavanje literature (gl. spodaj).

 

Literatura:

 

Precejšen del študijskega gradiva (tudi ppt-prezentacije nekaterih predavanj) je dostopen na spletnem naslovu: Filozofija narave – študijsko gradivo (samo izbrana poglavja, gl. zgoraj teme predavanj).

 

Za izpit je treba prebrati naslednje tri članke oz. odlomke iz predavateljevih del, vsi trije so dostopni na spletu:

1.      Deus sive natura (Bog ali narava), daljši članek o panteizmu (50 strani), I. del (str. 1–8), ostalo fakultativno.

2.      »O pračudežu«, osnove filozofske kozmologije, poglavje (50 strani) iz knjige Iskanje poti (Štirje časi, Pomlad);

3.      »Kako bi te, vesoljstvo, objel?«, poglavje (40 strani) iz knjige Daljna bližina neba (Štirje časi, Jesen).

 

Dodatna, fakultativna literatura sta predvsem predavateljevi knjigi Iskanje poti in Daljna bližina neba ter literatura, ki je navedena v programu predmeta Filozofija narave za slušatelje na Filozofski fakulteti. Posebej priporočam tudi dela francoskega filozofa Gastona Bachelarda, nekaj jih je prevedenih v slovenščino: Poetika prostora, Voda in sanje idr. Če utegnete, preberite tudi knjižico Hvalnica senci Junichira Tanizakija. Ob tem si lahko pogledate tudi slide+tekste s predavanj O sencah (Cankarjev dom, 2014), gl. nazaj: MU, osebna spletna stran predavanja.