Marko Uršič, Filozofija narave, FF, 2017-18

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo

FILOZOFIJA NARAVE, 2017/2018

Predavanja so v zimskem semestru, ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 v predavalnici 434. Seminarske vaje (vodi jih asist. dr. Peter Lukan) so ob torkih, prav tako od 18.00 do 19.30 v pred. 434.

Filozofija narave je obvezni predmet za 3. letnik I. stopnje smeri Filozofija-E in izbirni predmet za smer Filozofija-D ter za druge študijske smeri na FF in širše na UL, tudi za izmenjave v okviru programa Erasmus itd.

Študijsko gradivo: tu najdeš besedila z zaslona pri predavanjih, ppt-prezentacije, predavateljeve razprave idr. Izpitna vprašanja.

Učni načrt predmeta (iz zbornika študijskih programov na FF).

Arhiv: programi Filozofije narave iz prejšnjih let: 2016/17, 2015/16, 2014/15, 2013/14, 2012/13. Izpitna vprašanja in literatura za leto 2016/17; seminar: seznam naslovov za 2016/17.

Predavanja 2017/18 (ob ponedeljkih, 18h v 434), tematski ciklus:

Odnos med naravo in duhom – s posebnim poudarkom na platonizmu in panteizmu:

1. Narava kot phýsis pri predsokratikih, ápeiron in sfairos

2. Platon: prispodoba o votlini: čutnost in um, prostor in čas, imanenca in transcendenca; kozmologija v dialogu Timaj: demiurg, svetovna duša, večnost in čas, chóra, vloga geometrije v kozmosu …

3. Plotin: filozofsko-mistični monizem in emanacija mnogega …

4. Nikolaj Kuzanski: »sfera, katere središče je povsod, obod nikjer«

5. Giordano Bruno, mislec neskončnosti vesolja

6. Spinozov panteizem in Schellingov »princip panteizma«

7. Panteizem in platonizem dandanes?

Seminarske vaje (ob torkih, 18h v 434), letošnje seminarske teme so okvirno naslednje (o izboru in razporeditvi se študentje dogovorijo z asistentom):

1. Atomizem, od Demokrita do moderne dobe

2. Aristotelova fizika in kozmologija; geocentrični kozmos, od antike prek srednjega veka do renesanse

3. Renesančni heliocentrični obrat (Kopernik, Kepler …)

4. Galileo Galilei kot začetnik novoveškega naravoslovja

5. Newton in Leibniz o prostoru in času

6. Filozofija narave Ruđera Boškovića

7. Kantova filozofija narave, s posebnim poudarkom na prostoru in času; evklidska (klasična) in neevklidske geometrije.

Obiskovanje seminarskih vaj je obvezno (vsaj 70%, prezenčna lista). Seminarsko temo si izbereš v dogovoru z asistentom in jo predstaviš na seminarju; za predstavitev pripraviš »izroček« (handout) na eni strani (najbolje po točkah, kak citat ipd.). Potem, po predstavitvi, napišeš še »seminarsko poročilo« (max. 6000 znakov), ki naj vsebuje: 1) povzetek prebranega (od pol do ene strani), 2) nekaj lastnih misli o prebranem (kratek esej, ena do dve strani), 3) nekaj navezav na obravnavano temo (iz literature, interneta idr.). Seminarsko poročilo je treba oddati asistentu po e-mailu (5erlukan@gmail.com) najkasneje teden dni pred izpitom za pravočasno sprostitev prijave na izpit. Snov s seminarja je vključena tudi v ustni izpit.

Literatura. V spodnjem seznamu je obvezna literatura za vprašanja 1–35 (tj. za vprašanja iz predavanj, gl. spodaj) v rdeči barvi, ostalo je fakultativno:

1. Predsokratiki, odlomki iz študijskega gradiva (gl. tč. 2).

2. Platon: Timaj, prev. G. Kocijančič, v: Zbrana dela, Mohorjeva družba, Celje, 2004 (vsaj odlomki v študijskem gradivu, gl. tč. 3, še rajši pa ves dialog).

3. Aristotel: Fizika (I–IV), prev. V. Kalan, Slovenska matica, 2004 (izbor), gl. tudi študijsko gradivo, tč. 4.

4. Plotin: Zbrani spisi (I), prev. S. Weiss, Slovenska matica, 2016. Izbereš traktat 9 ali 10 (še rajši oba, pa še kakšnega za povrh) + uvodna beseda, M. Uršič: »Plotin, filozofija in mistika« (str. vii–xxi). Gl. tudi študijsko gradivo, tč. 6.

5. Bruno, Giordano: Kozmološki dialogi, prev. M. Mihelič, Slovenska matica, 2004, drugi dialog: »O vzroku, počelu in Enem« (str. 115–239); gl. tudi uvod M.U., »Neskončno vesolje Giordana Bruna«, zlasti str. xl–lxii; gl. tudi študijsko gradivo, tč. 12.

6. Leibniz, G. W.: Izbrani filozofski spisi, prev. M. Hribar, 1979 (izbor),; gl. tudi študijsko gradivo, tč. 14a.

7. Koyré, Alexandre: Od sklenjenega sveta do neskončnega univerzuma, prev. B. Kante, Studia humanitatis, 1988.

8. Uršič, Marko: Iskanje poti. Uvod v filozofijo narave (2011), tj. ponatis knjige Štirje časi – Pomlad (Cankarjeva založba, 2002) – obvezno branje je del knjige o Newtonu, Leibnizu in Kantu (pogl. »Če se ne vprašam, vem …«, str. 213–251), ostalo fakultativno, priporočena so zlasti naslednja poglavja: str. 131-167 (Aristotel), str. 361–427 (Bruno), 429–474 (Spinoza), 475–523 (Schelling) – seveda pa je najbolje, če utegneš prebrati celotno knjigo.

9. Uršič, M., Sedmerke (Štirje časi, Poletje, II. del, 2006), str. 29–111.

10. Uršič, M., uvodni članek v zborniku Panteizem (Poligrafi, 1998), str. 3–85, ali na spletu, tu: Deus sive natura.

Izpit: Pogoj za pristop k izpitu so opravljene seminarske obveznosti. Izpit je usten, v oceni ima snov predavanj (skupaj s študijem literature) 60% delež, seminarsko delo 40% delež. Tu so: izpitna vprašanja. Z opravljenim izpitom se pridobi 5 KT.