Prof. dr. Marko Uršič & asist. dr. Peter Lukan, FF

Filozofija narave, izpitna vprašanja in literatura za leto 2016/17 in 2017/18:

Izpitna vprašanja s predavanj (P):

1. Anaksimandrov »stavek«, pomen in razlage {gl. (P)=predavanje, (ŠG)=študijsko gradivo, fakultativno: (DK)= Diels & Kranz, Fragmenti predsokratikov, slov. prev. 2012}.

2. Heraklit o logosu in kozmosu {gl. (P), (ŠG), fkt=fakultativno: (DK)}.

3. Apeiron in sfaíros pri predsokratikih {(P), (ŠG)}.

4. Empedokles, prvine in vesoljni cikli{(P), (ŠG), fkt. (DK)}.

5. Parmenid: »Isto je namreč umevati in biti«, razlaga/-e {(P), (ŠG), fkt. (DK)}.

6. Heideggrova razlaga predsokratikov, zlasti Parmenida {(P), (ŠG)}.

7. Uvod v branje Platona: lógos in mýthos; vloga prispodob, dialogov …{(P), (ŠG)}.

8. Platonova prispodoba o votlini, tri ravni bivajočega {(P), (ŠG), (Pl*U)→gl. v Lit.}.

9. Prostor, čas in večnost platonskega »sveta idej« {(P}, (ŠG), (Pl*U)}.

10. Prisotnost in presežnost pri Platonu; problem »horizme« {(P), (ŠG), (Pl*U)}.

11. Spoznavna vloga »spominjanja« pri Platonu, orfiki; anámnesis in alétheia {(P), (ŠG)}.

12. Platon o resnici in Heideggrova (re)interpretacija platonizma {(P), (ŠG)}.

13. Uvodni del Platonovega Timaja: kozmološki mýthos … {(P), (ŠG)→(Pl)}.

14. Vloga demiurga v Timaju {(P), (Pl)}.

15. Vesoljna duša v Timaju {(P), (Pl)}.

16. Platonovo pojmovanje časa in večnosti {(P), (Pl)}.

17. Stopenjsko stvarjenje v Timaju, oris in razlaga {(P), (Pl)}.

18. Kaj pomeni Platonova chóra? {(P), (Pl)}.

19. Vloga geometrije v Platonovi kozmologiji, geom. telesa in elementi {(P), (Pl)}.

20. Kratek oris zametkov različnih naravoslovnih ved v Timaju {(P), (Pl)}.

21. Lepota kozmosa v Platonovih dialogih Timaj, Epinomis in Fileb {(P), (ŠG)}.

22. Odnos med Lepim in Dobrim v platonizmu {(P), (ŠG)}.

23. Kratek oris Plotinove filozofije {(P), (ŠG), (Pt*U)}.

24. Plotinov nauk o treh hipostazah {(P), (ŠG), (Pt)}.

25. Plotinov traktat »O Dobrem ali o Enem« {(Pt), (P), (ŠG)}.

26. Razlika med Umom in Enim pri Plotinu {(P), (ŠG), (Pt)}.

27. Kaj pomeni »emanacija« pri razumevanju Plotinove filozofije? {(P), (ŠG), (Pt)}.

28. Plotinovo pojmovanje duše, časa in večnosti ter spomina {(P), (ŠG), (Pt)}.

29. V katerem pomenu (če sploh) bi lahko Plotina uvrstili med panteiste? (Pn*U).

30. Kaj je panteizem v širšem in kaj v ožjem pomenu? Katere filozofe bi lahko prišteli med panteiste v širšem pomenu in zakaj? {(P), (Pn*U)}.

31. Odnos med naravo (vesoljem) in duhom v Brunovem dialogu »O vzroku, počelu in Enem« {(P), (Br), (Pn*U)}.

32. Katera je glavna razlika med Spinozovim panteizmom in Schellingovim »principom panteizma«? {(P), (Pn*U)}.

33. V katerem pomenu je (ali bi bil) panteizem lahko »filozofska vera«? {(P), (Pn*U)}.

34. Odnos med naravo in duhom v teizmu in panteizmu, premislek … {(P), (Pn*U)}.

35. Ali sta in v katerem smislu sta (če sta) združljiva platonizem in panteizem glede pojmovanja odnosa med naravo in duhom? {premislek, v navezavi na (P)}.

Izpitna vprašanja s seminarja (S):

1. Antični atomizem – njegova motivacija, postulati, osrednje težave in točke spora med atomisti in neatomisti. {(S), (ŠG)}.

2. Osrednji predstavniki novoveškega atomizma in moderni atomizem. V čem je razlika med antičnim in modernim atomizmom? {premislek, (S), (ŠG)}.

3. Nekateri osrednji pojmi Aristotelove fizike: gibanje, snov, teorija štirih vzrokov, pojem časa. {premislek, (Ar), (S), (ŠG)}.

4. Aristotelov pojem naključja v odnosu do njegove teorije vzročnosti, težava njegovega pojmovanja {(Ar), (S), (ŠG)}.

5. Oris Aristotelovega kozmosa (nebo, Zemlja in ostale zvezde) ter njegovih argumentov za takšno ureditev {(S), (ŠG)}.

6. Ptolemajev sistem in osrednji dosežek tega sistema. Kateri problem je reševal? Zakaj se antični heliocentrizem ni uveljavil? {premislek, (S), (ŠG)}.

7. Nikolaj Kopernik: argumenti za heliocentrizem in težave pri tem {(S), (ŠG)}.

8. Keplerjevi zakoni gibanja planetov in njihovo ozadje {(S), (ŠG)}.

9. Keplerjev odnos do kopernikanske teorije in aristotelske fizike ter njegova zavrnitev neskončnosti {(S), (ŠG)}.

10. Galileo Galilei: odkritja in argumenti za heliocentrizem {(S), (ŠG)}.

11. Galilejeva znanstvena metoda in njegovo predrugačenje pojmov o naravi {(S), (ŠG)}.

12. Newtonovo in Leibnizevo pojmovanje prostora in časa {(S), (ŠG)}.

13. Kateri so glavni Leibnizevi argumenti pri njegovi kritiki Newtonovega pojmovanja prostora in časa ter Boga? {(L-C), (S), (ŠG)}.

14. Boškovićeva sinteza Newtona in Leibniza ter njegovo pojmovanje prostora in časa {(S), (ŠG)}.

15. Oris Kantovega pojmovanja prostora in časa {(S), K*U}.

Literatura in gradivo za izpit iz predmeta Filozofija narave, 2016/17 in 2017/18 (izbor obveznega branja gl. na glavni spletni strani predmeta):

(P) predavanja (M. Uršič);

(S) seminar (P. Lukan);

(ŠG) študijsko gradivo na spletni strani predmeta Filozofija narave.

(Pl) Platon, Timaj, prev. G. Kocijančič, v: Zbrana dela (2004); obvezno prebrati vse tiste odlomke, ki so izbrani v spletnem študijskem gradivu (ŠG), fakultativno pa celoten dialog.

(Pl*U) Uršič M., »Senca v drevesu, drevo v ideji« (o Platonovi prispodobi o votlini), v knjigi Sedmerke (Štirje časi, Poletje, II), str. 29–45, tudi na spletu v (ŠG); fakultativno tudi drugi spisi M. U. o Platonu, gl. (ŠG).

(Ar) Aristotelova teorija vzročnosti in slučajnosti, v: Aristotel, Fizika: knjige 1, 2, 3, 4, prev. V. Kalan (2004), str. 129–152; fakultativno celotna Druga knjiga Fizike, tudi članek Lukan P. »Aristotel in pojem naključja« v: Analiza (2013) letn. 17, št. 3, str. 99–123.

(Pt) Plotin, »O Dobrem ali o Enem«, prev. S. Weiss, v: Zbrani spisi I (2016), str. 211–247; fakultativno: »O treh izvornih hipostazah«, ibid., str. 248–279, in/ali: O večnosti in času (En. III/7), prev. F. Zore (2005).

(Pt*U) Uršič M., »Plotin, filozofija in mistika«, v: Zbrani spisi I, str. vii–xxi, tudi na spletu v (ŠG); fakultativno tudi drugi spisi M. U. o Plotinu, gl. (ŠG).

(Br) Bruno G., »O vzroku, počelu in Enem«, v: Kozmološki dialogi, prev. M. Mihelič (2004), str. 115–239; priporočam tudi naslednja odlomka iz uvoda k tej knjigi: Uršič M., »Neskončno vesolje Giordana Bruna«, str. v–xxi in xl–lxii (fakultativno pa celoten uvod), dostopno tudi na spletu, gl. (ŠG).

(L-C) Korespondenca Leibniz–Clarke, v: Leibniz, G. W., Izbrani filozofski spisi, prev. M. Hribar (1979), str. 151–230; fakultativno: Koyré, A., Od sklenjenega sveta do neskončnega univerzuma, prev. B. Kante (1988), izbor.

(Pn*U) Uršič M., Deus sive natura, uvodna razprava v zborniku Panteizem (1998), str. 3–85, tudi na spletu (ŠG); fakultativno še drugi spisi v tem zborniku.

(K*U) Uršič M., »Če se ne vprašam, vem …«, del poglavja iz knjige Iskanje poti. Uvod v filozofijo narave (Štirje časi, Pomlad, 2. izd. 2011), str. 213–251; fakultativno še druga poglavja iz te knjige (gl. priporočeni izbor na spletni strani predmeta Filozofija narave).