Poglejmo si sliko iz PREDSTAVITEV IZREKA iz drugega zornega kota. Vzamemo točko, na primer 4, jo povežemo s središčem spirale s poltrakom ter vzamemo še eno točko blizu poltraka, na primer 7. Sledimo rodovni spirali od 4 do 7. Narediti moramo približno 1 obrat okoli središča in med potjo srečamo 3 točke, točke 4 ne štejemo. Pravimo, da je filotaksa sistema 1/3. Ponovno vzamemo točko 4 in točko blizu poltraka, na primer 9. Zopet sledimo rodovni spirali in pri tem naredimo približno 2 obrata ter srečamo 5 točk. Vrednost 2/5 je zopet filotaksa 2/5. Po istem postopku s števili 4 in 12 ter 4 in 17, ki ležijo bliže poltraku, dobimo filotakse 3/8 in 5/13. Vzemimo točko 2 namesto točke 4 in naslednje točke 7, 10, 15, 23, ki potekajo ob poltraku skozi središče spirale, in točko 2. Opazimo, da dobimo iste ulomke filotakse kot prej in še filotakso 8/21. Ulomki filotakse so približki divergentnega kota v sistemu.
Enostaven način izpeljave teh ulomkov
smo pokazali v prejšnjem postopku. Gledamo le dva lista v cilindričnem sistemu
ali dva poganjka, ki se pojavita približno en nad drugim glede na središče stebla,
in sledimo rodovni spirali, ko gremo od enega do drugega, pri tem pa štejemo
število obratov in število poganjkov, ki smo jih med potjo srečali, izvzamemo
prvi poganjek oziroma list. Pri drevesih se pojavljajo ulomki filotaks, ki jim
pripada zaporedje { F1/F3, F2/F4,
F3/F5, F4/F6,
F5/F7,… }= {1/2, 1/3, 2/5, 3/8,
5/13, … }. Zaporedje je zgrajeno tako, da seštevamo vrednosti dveh zaporednih
imenovalcev in dveh zaporednih števcev, tako da je naslednji ulomek zaporedja
8/21. Pokažimo, da je limita tega zaporedja 
Upoštevamo, da je 
,
ko gre n čez vse meje in dobimo
.
Zaporedje konvergira k
= 0.381..., kar ustreza divergentnemu kotu 137.5°, ki smo ga potrebovali za
risanje točk na spiralni mreži na sliki.
Ulomki v tem primeru so izmenično manjši in večji od .
Da bi pridobili zaporedne ulomke filotakse, se pomikamo po spiralni mreži okoli
središča, posledica tega pa je nihajoče gibanje padajoče amplitude okoli poltraka,
ki povezuje, na primer točko 4 z središčem spirale. To pomeni, da vsak izmed
zaprtih intervalov [1/3, 2/5], [3/8, 2/5], [3/8, 5/13], [8/21, 5/13] oklepa
divergentni kot .
V stopinjah so ti intervali [120, 144], [135, 144], [135, 138.46], [137.14,
138.46] ugnezdeni okoli 137.5° in se vedno bolj oklepajo kota. Če naredimo spiralo
z večjim številom točk, potem dobimo več ugnezdenih intervalov, vrednost njihove
dolžine gre proti nič in vrednost preseka proti .
Naredimo kratek povzetek. Predhodna procesa sta vodila do zaporedja ugnezdenih
intervalov in do zaporedja vidnih nasprotnih parastihijskih parov. Vrednosti
v paru so imenovalci končnih točk v intervalih. Na primer, vidni nasprotni parastihijski
par (3, 5) ustreza intervalu [1/3, 2/5].
/\ /\ /\ /\
|| || || ||