|
POVZETEK NAPOVEDI ZA LEONIDE ZA 18. NOVEMBER 2001 UT
Aktivnost Leonidov bo letos sledila zanimivi krivulji, saj bosta v 8 urah nastopila
vsaj dva večja maksimuma (meteorski dež) in še nekaj maksimumov z nižjo aktivnostjo
(nekaj sto meteorjev na uro). Prve Leonide bomo lahko opazili že 14. novembra,
do 17. novembra pa se bo njihovo število povzpelo na 15 meteorjev na uro. Prvo
povečano aktivnost bo verjetno opazila Evropa zjutraj 18. novembra, ko se bo
aktivnost začela dvigati proti maksimumu okoli 10h UT, ki bo viden nad severno
Ameriko. ZHR bo med 800 in 4300 Leonidi na uro. Nato bo aktivnost upadla, vseeno
pa bo ostala na nekaj sto meteorjih na uro. Nad Havaji bo aktivnost spet pričela
rasti proti dvojnemu maksimumu okoli 18h UT, ki bo najbolje viden nad zahodnim
Tihim Oceanom. ZHR bo med 2000 in 8000 Leonidi na uro. Aktivnost bo nato upadla
in Evropa bo verjetno zadnja, ki bo še videla nekoliko višjo aktivnost. Nato
bodo Leonidi do 23. novembra postopoma povsem izginili. Napovedi za leto 2001:
* - leto nastanka prašnega vlakna GEOMETRIJA PREHODA METEOROIDNEGA POTOKA V LETU 2001 1. Po Asher&McNaught
Model ima podlago na zelo preprostih predpostavkah o sproščanju
prašnih delcev (v smeri kometovega potovanja in v periheliju). Čas maksimuma
je izpeljan iz lege delca, ki ima ravno prav zaostanek za kometom, da ga orbita
pripelje do Zemlje ob danem času srečanja. Maksimalna aktivnost sledi Gaussovem
profilu gostote prašnih delcev centriranem na legi testnega prašnega delca. 2. Po Esko Lyytinen in Tom Van Flandern
Lyytinen predpostavlja, da se sprostitev delca zgodi ob periheliju
in da ima deleč glede na komet zelo majhno hitrost, tako da večino razlike v
orbitalni periodi delca povzroča radiacijski pritisk Sonca. Začetna orbita je
precej podobna modelu Asherja in McNaughta, zato tudi podobni časi maksimumov.
3. Po Peter Jenniskens, SETI institute
Jenniskens je za svoje napovedi uporabil natančne meritve narejene
med Leonidi 1999 in 2000 med Leonid MAC (Multi Instrument Aircraft Mission).
Ugotovil je, da najmočnejši meteorski roji nastopijo, ko Asher in Lyytinen izračunajo
lego prašnih vlaken nekoliko zunaj Zemljine orbite. To kaže na možen zamik prašnih
vlaken proti Zemljini orbiti v smeri proti Soncu. Velikost zamika je odvisna
od epohe v sinusnem vzorcu, katerega Jenniskens razlaga s prisotnostjo večjega
gejzirja snovi na kometovem jedru (kakršnega so dejansko tudi opazili leta 1998). 4. Po Peter Brown in Bill Cook
Ta model je zelo različen od prejšnjih, ker je osnovan predvsem na numeričnih simulacijah sprostitve in orbitalne evolucije prašnih delcev. Dobljen profil aktivnosti je očitno zelo drugačen od prejšnjih. Več informacij o tem modelu na http://see.msfc.nasa.gov/see/Leonid_Forecast_2001.html |
|