MARS
PODATKI O PLANETU  OLYMPUS MONS  SYRTIS MAJOR  POLARNA KAPA  KARTA MARSA  FOBOS  DEIMOS

 Mars je prvi planet zunaj Zemljinega tira. Njegov premer je 6794 km, okoli sonca pripotuje v 686 dneh, kar je malo več kot 2 Zemljini leti. Okoli svoje osi pa se zavrti v 24h 37min. Tudi mars se nahaja v območju ugodnem za naselitev živih bitij, vendar ima preredko atmosfero. Njegva težnostna sila je tako majhna, da ni uspel zadržati dovolj goste atmosfere. Poleg tega je Marsovo magnetno polje prešibko, da bi ujelo hitre nabite delce sončevega vetra ki tako dobesedno izbijajo molekule iz Marsove atmofere. Če bi Mars imel dovolj gosto magnetno polje in le za spoznanje večji težni pospešek, bi bil poleg Zemlje najbolj ugoden planet za naselitev.

 Vse pa kaže, da na Marsu ni bilo vedno tako kot je sedaj. V preteklosti je očitno imel debelejšo in gostejšo atmosfero in tekočo vodo na površju. Dokazi za to so različne geografske formacije, ki nastanejo z delovanjem vode – kanali, poplavne ravnine. Največja med temi formaciji je Valles Marineris – 4000 km dolg in na mestih do 8 km globok kanjon. Poleg tega so mnogi kraterji erodirani, kot da so bili jezera.Odkrili so celo dokaze za oceane. Danes je večina atmosfere ušla v vesolje, voda pa je zamrznjena pod površino in v polarnih kapah.

Da Marsovo ozračje ni mirno, priča ta fotografija, na kateri je posnet ciklon na Marsu.

 Mars je tudi eden izmed najbolj zanimivih planetov za opazovanje. Kadar se Zemlji najbolj približa (vsaki 2 leti) se že z manjšimi amaterskimi teleskopi na njem opazijo površinske tvorbe. Najznačilnejše so vsekakor Sirtis major, Tyrrhnum mare, Cimmerium mare, Helas, Sinus meridiani, Erythraeum mare, Solis lacus, Acidalium mare, Sirenum mare in da ne pozabimo na severno in južno polarno kapo (sestavlja ju predvsem zamrznjen CO₂ – suhi led) – ti so vidni že v 10-cm teleskopu. To sicer niso morja in zalivi, kot nakazujejo imena ampak področja z drugačno sestavo tal. V nekoliko večjih teleskopih se vidijo podrobnosti v navedenih površinskih znacilnostih. Poleg tega pa postanejo vidni še vulkani regij Tharsis in Elysium, med njimi je tudi Nix Olympica (Olympus Mons – 25 km visok vulkan), Pravzaprav so vulkani le redko vidni saj zahtevajo dokaj velik teleskop, pogosto pa nad njimi nastanejo svetli orografski oblaki.

	Topografija Marsa - Velik moder flek spodaj je Helas, čisto na desnem robu je Olympus Mons. Rdeče območje takoj južno (na sliki je jug od zgoraj)  nad Helasom je Sirtis Major, še bolj južno svetlo plavo območje pa je Utopija.
OLYMPUS MONS	POLARNA KAPA
Peščene sipine na Marsovi površini.	Računalniška konstrukcija severne polarne kape.

 Pri Marsu je zelo priporočljiva uporaba barvnih filtrov. S pomočjo modrega ali zelenega filtra je mogoče opazovati oblake v Marsovi atmosferi. Največ se jih pojavi na vrhu vulkanov in hribovij (orografski oblaki), na jutranjih in večernih robovih planeta (limb haze) in na določenih drugih predelih, predvsem udarni bazen Hellas in Syrtis Major, kjer se oblikuje t.i. Syrtisov modri oblak (Syrtis Blue Cloud).Z rdečim filtrom povdarimo površinske značilnosti, z zelenim pa slano na površju.

 Marsa na nebu ni mogoče zgrešiti, saj s svojo značilno rdečo barvo in magnitudo tja do –2.8, kraljuje na nebu.

 Na Mars je potovalo že veliko odprav, in jih v prihodnosti tudi še bo. Najbolj znane med njimi so odprave Mariner 4, Mariner 9, Viking 1&2, Mars Pathfinder , Mars Global Surveyor, Nozomi B... V naslednjem desetletju naj bi mar obiskalo vsaj se 10 misij, 7 naj bi jih spustilo landerje in roverje.

 Ker je Mars poleg Zemlje najugodnejši planet za naselite in ker so odkrili, da je nekoč imel vodo, se seveda sprašujemo, če obstaja na Marsu življenje. Do sedaj še življenja niso našli, vendar je povsem možno, da obstaja kakšna primitivna oblika bakterij ali kaj podobnega, morda pa kaj popolnoma neznanega. V drugem desetletju naslednjega tisočletja naj bi na Mars poletela prva cloveska misija.