Mars ima dve luni FOBOS in DEIMOS: Oba je leta 1877 odkril Asaph Hall z velikim refraktorjem Washingtonskega observatorija. Oba sta zelo majhna in težko vidna s teleskopom, saj sta zelo blizu Marsa, po zgradbi sta asteroida, ki ju je Mars najverjetneje ujel v svojo orbito.

TIRNICI FOBOSA IN DEIMOSA - Fobos se premika po krožnem tiru le 9270 km od Marsovega središča in je tako bližji očetovskemu planetu kot katerokoli drugo telo v Osončju. Deimos pa kroži na razdalji 23400 km.

FOBOS: Giblje se na razdalji manjši od 6000 km od Marsove površine. Za en obhod okoli Marsa potrebuje le 7 ur 39 minut. Fobos je iz Marsove površine viden kot telo ki sveti z -9. magnitudo. Je temno telo nepravilnih oblik z največjim premerom 27 km. Površje mu prekriva "prašen" rigolit in kraterji. Najbolj znan med njimi je krater Stickney s premerom 10 km. Na Fobosu je mogoče videti tudi nenavadne žlebove, ki so glede na ekvator nagnjeni pod kotom 30°. Ti žlebovi so široki od 100 do 200 m in globoki od 10 do 20 m. Po izračunih se Fobos vedno bolj približuje Marsu. Za 18 m se mu približa v enem stoletju, tako lahko čez 40 milijonov let pričakujemo, da bo dejansko padel na Mars.

DEIMOS: Deimos je še manjši od Fobosa. Njegov največji premer je 15 km. Njegov rigolit je globlji in zato je njegovo površje bolj zakrito. Z Marsa bi bil videti malo svetlejši kot Venera z Zemlje. Svetil bi z -6. magnitudo. Nasprotno kot pri Fobosu je Deimosova tirnica videti stabilna.