PARAPLEGIKI IN POLETJE

Vsak letni čas je po svoje lep, zanimiv in očarljiv, toda poletje je verjetno za večino paraplegikov najbolj privlačno. To je čas, ko se največ družimo z naravo, ta pa nam nudi največje lepote in užitke. Po mili volji se lahko predajamo sončnim žarkom ali kopamo v topli morski vodi in zdraviliških bazenih. In kaj vse paraplegiki počnemo v teh lepih poletnih dneh?

OBNOVITVENA REHABILITACIJA

Veliko nas gre za štirinajst dni na obnovitveno rehabilitacijo v Zdravilišče Laško, Terme Čatež ali Pineto. Posebno privlačna je bila letos Pineta, saj nam je toplo in mirno morje tokrat omogočilo rekordno število kopalnih dni. Seveda ni treba posebej poudarjati, da je osvežitev in plavanje v čisti morski vodi nekaj najlepšega, poležavanje na toplem soncu ali klepet pri Jurčku v globoki senci mogočnih pinij, ceder in borovcev tik nad plažo pa tudi. Če dodamo še urejeno plažo, lažji dostop v morje, dobro hrano in postrežbo pod »taktirko« našega prijatelja in odličnega kuharja Jožeta, potem je v družbi prijateljev užitek še večji.

Tisti, ki so jim ljubša zdravilišča, se lahko odločijo, da bodo program obnovitvene rehabilitacije koristili v enem od omenjenih zdravilišč. Zdravilišče Laško je v zadnjem času precej spremenilo okolico in posodobilo bivalne prostore, vse za boljše počutje gostov, čeprav pogrešamo senco stoletnih dreves v idiličnem parku pred zdraviliško stavbo. Podobno se trudijo tudi v Termah Čatež, kjer imajo pestro ponudbo zunanjih bazenov z različnimi temperaturami termalne vode. Žal pa imajo v hotelu Zdravilišče, kjer v času obnovitvene rehabilitacije bivamo paraplegiki, le eno sodobno in invalidu na vozičku povsem prilagojeno sobo. V obeh zdraviliščih pogrešamo dvigala tudi pri drugih bazenih.

RIBIČIJA

Športni ribolov je tisti šport, ki paraplegikom omogoča najlepši in najbolj intimen stik z naravo. V mirnem in lepem okolju se človek sprosti in pozabi na vsakdanje tegobe. Ribolov ni merjenje dolžine ujetih rib, ribolov naj bi bil merjenje moči in premetenosti ribe s človekom. Seveda moramo takoj dodati, da ribe (kakor tudi druge živali) nimajo nobenih možnosti za enakovreden boj s človekom, ki je »oborožen« z najsodobnejšo tehniko pripomočkov. Zato tisti ribiči, ki jim v prsih bije pravo športno ribolovno srce, lovijo brez zalusti na trnku. Za nepoznavalce naj povemo, da je zalust tisti majhni jeziček na konici trnka, ki onemogoča, da bi se riba osvobodila trnka. Če ribič ta jeziček s kleščami stisne, se riba kaj hitro lahko sname. Seveda ta način ribolova od ribiča zahteva veliko več spretnosti.

Naša društva vsako ribolovno sezono pripravljajo številna tekmovanja in vsako leto je več ribičev paraplegikov, ki prosti čas izkoristijo za sprostitev in užitek v lepem naravnem okolju naših voda.

RAFTING

Pri nekaterih paraplegikih so v letošnjih vročih poletnih dneh za nekoliko več adrenalina v krvi poskrbeli organizatorji spusta po Soči in Krki. Lepotica Soča je gostila raftarje paraplegike DP severnoprimorske regije in goste sosednjih društev, naša najdaljša (samo slovenska) smaragdno zelena reka Krka pa raftarje DP ljubljanske pokrajine in člane ZPS. Prav gotovo je to za človeka, ki živi na invalidskem vozičku, čudovito in nepozabno doživetje. Seveda so organizatorji po adrenalinski vožnji poskrbeli še za družabno srečanje, ki je vedno prijetno in lepo.

ŠPORT – REKREACIJA – OHRANJEVANJE ZDRAVJA

Ta naša športna dejavnost poteka neprekinjeno skozi vse leto, toda poletni meseci so za atletske treninge in tekmovanja najprimernejši. Na stadionih se v tem času zvrsti veliko treningov, ligaških nastopov in tekmovanj. Krona vseh pa je spominsko atletsko tekmovanje prof. Bojana Hrovatina, kjer razglasimo tudi zmagovalne ekipe atletskih ligaških tekmovanj.

In tako je za nami še eno lepo vroče poletje, ki smo ga izkoristili še za vrsto drugih doživetij. Pred nami je jesen s čudovito paleto jesenskih barv, za njo bela in hladna zima, potem pomlad in nato spet poletje, ki ga bomo skušali podobno podoživeti.

Urednik

REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA ZVEZE

Upravni odbor Zveze je imel v začetku avgusta svojo peto redno sejo. V šestih točkah dnevnega reda je obravnaval tekoče delo Zveze, uresničevanje sklepov četrte seje, gradnjo doma na morju do tretje faze, financiranje lokalnih društev, socialne pomoči in sprejem novih članov.

GRADNJA DOMA NA MORJU. Gradnja poteka po načrtu, ki ga je predlagala komisija gradbenega sveta. Najugodnejšo ponudbo o gradnji doma do III. faze je dalo podjetje za inženiring, organizacijo in svetovanje MAKRO 5 iz Kopra, podpisani pa sta tudi pogodbi z ELEKTRO PRIMORSKA in RIŽANSKIM VODOVODOM. Na gradbišču je bilo živahno tudi v sezonskih turističnih mesecih. Dom v lepem zelenem in mirnem kotičku Pacuga že dobiva svojo podobo.

FINANCIRANJE LOKALNIH DRUŠTEV. Do konca leta bo potekalo še po dosedanjem ključu, ker se predsedniki niso mogli uskladiti s predlogi, ki jih je pripravila posebna komisija. Ključ o delitvi denarja iz dotacij FIHA je namreč zastarel in po mnenju nekaterih predsednikov nepravičen. Zato je nevtralna komisija (imenovala jo je skupščina Zveze), ki dobro pozna delo posamičnih društev, pripravila kar sedem različic delitve denarja. Predsedniki bi se morali odločiti za eno, vendar po dolgi in burni razpravi niso našli skupnega jezika. Isto vsoto denarja bi morali namreč prerazdeliti, kar pomeni, da bi komu morali odvzeti, drugemu pa dodati. Seveda se tisti, ki bi v prihodnje dobivali manj dotacijskega denarja, s takim načinom delitve niso strinjali.

SOCIALNE POMOČI. Vse več je članov, ki se znajdejo v materialni stiski in se za pomoč obračajo na Zvezo in matična društva. Toda organizacija jim s skromnim prispevkom lahko delno priskoči na pomoč le v najnujnejših primerih, saj je tako rekoč vsak tolar prvenstveno namenjen gradnji doma na morju.

SPREJEM NOVIH ČLANOV. Upravni odbor na vsaki seji potrdi tudi sprejem novih članov. Tokrat so pogoje za sprejem izpolnili trije novi člani.

KANDIDATI ZA ČLANE ORGANOV UPRAVLJANJA ZZZS. Zveza paraplegikov Slovenije lahko v organe upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predlaga svoje kandidate. Upravni odbor je sprejel sklep, da bo Zveza paraplegikov Slovenije za člana upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predlagala predsednika Zveze Ivan * Peršaka, za elektorja pa podpredsednika Zveze Jožeta Okorna.

Za predstavnike invalidov v območnih svetih posameznih občinskih enot Zavoda bodo iz vsake pokrajine društva predlagala svoje predsednike in po enega člana za elektorja. Predloge sprejmejo in potrdijo upravni odbori posamičnih društev.

Upravni odbor je v točki »Razno« sprejel še vrsto odločitev, ki so pomembne za uspešno delovanje organizacije.

Kronist

RTV-PRISPEVEK

Vlada Republike Slovenije je v Uradnem listu 70/2001 objavila sklep o spremembi višine prispevka za RTV-programe, ki ureja tudi oprostitve plačila RTV-prispevka. Ta v svojem 2. členu našteva kategorije naročnikov, ki so oproščene plačila prispevkov:

·        invalidi s 100-odstotno telesno okvaro,

·        invalidi z manj kot 100-odstotno telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč,

·        osebe, ki so trajno izgubile sluh,

·        ustanove za varstvo otrok, šole, bolnišnice, domovi za ostarele, invalidske organizacije in invalidske delavnice za sprejemnike, ki so namenjeni vzgojnemu procesu oziroma razvedrilu varovancem, učencem oziroma bolnikom.

Osebe, navedene v prvih treh alinejah, lahko uveljavljajo oprostitev plačila prispevka le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma odločbe ali sklepa drugega pristojnega organa, ki o stopnji in vrsti invalidnosti odloča na podlagi zakona ali podzakonskega akta.

Novost je torej ta, da lahko posameznik, ki nima urejenega svojega statusa prek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, temveč na primer prek centra za socialno delo, uveljavlja oprostitev plačila prispevka s potrdili, ki jih dobi na svojem centru za socialno delo.

Omenjeni sklep je začel* veljati 1. septembra 2001.

PRAVNE NOVOSTI

Zakon o brezplačni pravni pomoči

(Povzeto iz Uradnega lista, št. 48/2001)

Pred kratkim je državni zbor sprejel zakon o brezplačni pravni pomoči. Ta naj bi skrbel za uresničevanje pravice do sodnega varstva, upoštevajoč socialni položaj osebe. Za sodno varstvo po tem zakonu se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah (pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči) štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov. Brezplačna pravna pomoč pomeni pravico posameznika do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri kot redna, izredna, izjemna, posebna ali nujna. O odobritvi odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje.

Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči, pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V določenih primerih se lahko odobri tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami.

Brezplačna pravna pomoč se ne odobri v naslednjih zadevah:

·        zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda;

·        v sporih zaradi znižanja preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva;

·        v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov premoženjski in finančni ali družbeni položaj.

Upravičenci do brezplačne pravne pomoči so predvsem državljani Republike Slovenije, v nekaterih primerih pa tudi tujci, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo, in nekatere druge kategorije.

Oseba lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka.

Glavno merilo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je socialni položaj prosilca, pri čemer se gleda predvsem na njegov gmotni in finančni položaj. Ta se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine in glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Finančni položaj se v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa (na primer centra za socialno delo) prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna brezplačna pravna pomoč).

Šteje se, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine minimalne plače.

V dohodek prosilca se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo, upošteva pa se tudi premoženje posameznika (stanovanje* , avto …), ki ne sme presegati določenega zneska. Zakon predvideva tudi znižanje omenjenih kriterijev za posamezne kategorije (invalidnost …). Omenjene pogoje mora upravičenec izpolnjevati ves čas.

Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči pa se kot pogoji upoštevajo tudi nekatere druge okoliščine in dejstva: na primer, da zadeva ni razumna, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj in podobno.

Prvi pravni nasvet za vse upravičence po tem zakonu je brezplačen. Pod tem se razume pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe.

Pravni nasvet iz prejšnjega odstavka se upravičencem lahko da tudi v splošnem upravnem postopku v zadevah zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in socialnega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti.

Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli:

·        za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet;

·        za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah;

·        za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave;

·        za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji;

·        za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi;

·        za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo;

·        za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči;

·        za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti;

·        kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

O prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča organ za brezplačno pravno pomoč sodišča, na območju katerega ima prosilec prebivališče. Prošnjo mora prosilec vložiti pisno na obrazcu, ki mu morajo biti priložene ustrezne listine, oziroma brez obrazca v isti obliki (po rubrikah …). Prošnja mora vsebovati predvsem osebno ime, EMŠO, davčno številko, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča prosilca in iste podatke za družinske člane, podatke o zadevi, navedbo želene oblike pravne pomoči in obsega brezplačne pravne pomoči, podatke o dohodkih in drugih prejemkih prosilca in njegovih družinskih članov ter podatke o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov. V primeru, da posamezniku pomoč ni odobrena, ni mogoča pritožba, je pa možno sprožiti upravni spor. V primeru, da mu je ta odobrena, pa upravičenec dobi napotnico, s katero zadeve dalje ureja (vpisovanje stroškov …).

Naj navedem še, da v vsakem primeru, razen če upravičenec do brezplačne pravne pomoči ne uspe v postopku (v tem primeru praviloma ni dolžan povrniti stroškov), obstaja potem dolg do države, ki se v različnih primerih različno obravnava (bodisi da je dolžnik toženi, bodisi upravičenec iz premoženja oziroma sredstev, ki jih je dobil v tožbi …).

Borut Sever

V Posavju odprli zasebno galerijo

PRVI RAZSTAVLJALCI V GALERIJI SOTOŠEK

Kamorkoli gremo in kjerkoli se ustavi naš korak, vedno se bo v nas naselilo nekaj prahu in obrazov iz krajev, kjer smo bili. V našem življenju bo vse to za vedno zapisano. Čudno, kako eno samo srečanje ali recimo dve spremeni podobo o kraju, ki jo je človek prej imel. Kakršenkoli že je kraj, vsakega predstavljajo ljudje, oni mu dajo dušo.

V julijskih dneh smo spoznali, da Sevnica ni izjema, da ima tudi ona dušo in gostoljubne ljudi. Četrtega julija se je namreč v Sevnici odpirala nova galerija in na to odprtje smo bili povabljeni tudi slovenski paraplegiki. A ne kar tako! Ne zgodi se vsak dan, da se odpirajo vrata galerije, še manjkrat pa se zgodi, da jo odpirajo z deli paraplegikov. Zasebna galerija družine Sotošek, galerija Ana, je svoja vrata prvič odprla z likovno razstavo Vojka Gašperuta in jo čez dva tedna nadaljevala z recitalom Benjamina Žnidaršiča. Na obeh prireditvah so bili tudi številni naši člani iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev.

Prav gotovo je za vsakega avtorja velika čast, če se v kakem kulturnem hramu prvi predstavi. Vedno se tak pomemben dogodek globlje vtisne v spomin gostov in tistega, ki se predstavlja. Tako je bilo v ponos tudi nam paraplegikom, da smo lahko nekje prvi; da so ljudje, ki cenijo naše delo in trud, in da so nam pripravljeni dati priložnost, da tudi mi njim lahko kaj damo.

Poleg tega je nova galerija velika pridobitev tudi za domačine, še posebej pa za likovne in literarne ustvarjalce v krajih ob Savi, ki se bodo odslej lahko pogosteje predstavljali in srečevali s kulturo.

Podjetje LEKOS, ki je upravitelj te prelepe galerije, se je v svojem programu zavezalo, da bodo v njej tudi v prihodnje dobila drugi dom dela, ki so v drugih galerijah zapostavljena.

Ob odprtju čestitamo družini Sotošek za odprtje galerije in se jim zahvaljujemo za izkazano zaupanje.

Benjamin Žnidaršič

Vrhunski dosežki na evropskem atletskem prvenstvu

JANEZ ROŠKAR EVROPSKI PRVAK

Švica je organizirala letošnje evropsko prvenstvo v atletiki. Gostitelji so tekmovanje od 21. do 23. junija pripravili v mestecu Nottwil, kjer je tudi rehabilitacijski center za paraplegike. Tokrat je bilo to prvo evropsko prvenstvo, na katerem so paraplegiki tekmovali v vseh atletskih disciplinah. Naši atleti so dosegli izvrstne vrhunske rezultate, saj so štirje atleti osvojili kar osem kolajn.

Janez Roškar je z novim državnim rekordom v metu kopja (28,03 m) osvojil naslov evropskega prvaka. Poleg tega je v metu diska in suvanju krogle osvojil še srebrni kolajni. Draga Lapornik je srebrni kolajni osvojila v suvanju krogle in metu diska. V istih disciplinah je srebrni kolajni osvojil tudi Janez Hudej, ki je vrhunske dosežke dopolnil še s tretjim mestom v peteroboju. Hudej je v metu diska dosegel nov državni rekord, v suvanju krogle pa za njim zaostal le tri centimetre. To potrjuje, da sta se s trenerjem Martinom Stepišnikom za nastop na prvenstvu dobro pripravila. Zdravko Grilc je žal nastopal v mešani skupini, kjer so rezultate točkovali. Osvojil je peto mesto v metu kopja in šesto mesto v suvanju krogle.

Konkurenca je bila velika, saj so se tekmovanja udeležili tekmovalci, ki so že osvajali kolajne na največjih tekmovanjih. V vseh disciplinah so odločali centimetri.

Atlete sta spremljala trenerja Martin Stepišnik in Goran Kabič, ki sta skrbela, da so tekmovali po svojih najboljših močeh.

Kronist

Nepričakovano velika udeležba strelcev

FRANC PINTER - ANČO EVROPSKI PRVAK

V centru Vingsted blizu Vejla na Danskem je od 28. julija do 5. avgusta potekalo odprto evropsko prvenstvo v streljanju za invalide. To je bilo doslej največje strelsko tekmovanje invalidov, kajti sodelovalo je kar 315 tekmovalk in tekmovalcev iz 30 držav. Praktično je bilo to svetovno prvenstvo, saj so sodelovali tekmovalci z vseh celin. Čeprav smo pričakovali več, smo z rezultati naše reprezentance lahko zadovoljni, saj je paraolimpijski podprvak Franc Pinter postal še evropski prvak.

Vingsted je povsem nov strelski kompleks v osrednjem predelu Danske, zgradili so ga v letih 1999 in 2000. Sam športni objekt še ni uveljavljen, vendar je izredno lepo postavljen v Danski naravni park, kot temu območju pravijo domačini. Strelišče bo omogočilo 80 strelskih mest za zračno orožje: po 50 strelskih mest za mali kaliber na 50 metrov, za 200 metrov in 300 metrov, 40 tarč za pištolo na 25 metrov ter 9 baterij za glinaste golobe - sistem skit. Center ima tudi prenočitvene zmogljivosti za 350 ljudi. Skratka, lepo strelišče, le da je nekoliko preveč na samem, saj tam v vsem času bivanja nismo videli drugih ljudi kot udeležence tekmovanja.

Odziv na razpis odprtega evropskega prvenstva je presenetil organizatorje in strelski komite (ISCD), saj so pričakovali največ do 200 tekmovalcev. Zanimivo je, da je bilo tokrat več držav, ki so prvikrat sodelovale: Albanija, Češka, Grčija. Prvič je bila demonstracijsko izvedena tudi disciplina MK-puška 60 leže za tekmovalce SH2 (prizadetost rok).

Veliko število tekmovalk in tekmovalcev je seveda pomenilo tudi velik psihični pritisk. Zavest, da je v konkurenci kar 77 tekmovalcev (kar je bil primer v disciplini zračna puška 60 leže, v kateri je nastopal Ančo), pomeni, da se je za dobro uvrstitev treba še posebno potruditi in se praktično spopasti z vso svetovno konkurenco. Prav zaradi velikega števila tekmovalk in tekmovalcev je že sama uvrstitev v finale velik dosežek, kolajna pa ima še poseben lesk.

Slovenska reprezentanca je tokrat štela štiri tekmovalce, spremljala pa nas je trenerka Polonca Sladič. Dosedanjim članom reprezentance Francu Pinterju, Srečku Majcenoviču, Ernestu Jazbinšku se je tokrat pridružil še Damjan Pavlin iz Leskovca pri Krškem.

V 1450 km oddaljeni Vingsted smo dva dni potovali, in sicer s kombijem ZŠIS. Drugi dan smo na relaciji Hannover-Hamburg ugotovili, da tudi nemške ceste ne prenesejo prevelike množice avtomobilov. Pogosti zastoji in počasna vožnja so za 60 km dolgo pot zahtevali uro in pol!

Prvi in najuspešnejši nastop je opravil Ančo. Zračna puška stoje s 47 tekmovalci je bila za nas prava poslastica. Ančo se je uvrstil v finale odprtega EP kot drugi z rezultatom 586 krogov, vodil pa je Willis, Nova Zelandija, s 591 krogi. Z drugim finalnim rezultatom 102,3 se je Ančo močno približal Willisu, vendar je ostal na drugem mestu. Toda med strelci evropskih držav je osvojil 1. mesto in s tem NASLOV EVROPSKEGA PRVAKA! Himna in zastava v čast športnega dosežka in Slovenije!

Tudi v disciplini malokalibrska puška 3x40 (imenovani tudi strelski maraton) je med 32 strelci s 1212,6 kroga osvojil dober rezultat. Med evropskimi tekmovalci je zasedel četrto mesto.

V finale smo se vsi strelci uvrstili vsaj po enkrat, Ančo in Damjan celo dvakrat.

Ta pregled dosežkov bo morda najbolj plastično prikazal, s kako številno konkurenco se je bilo treba spopadati na vsaki tekmi, v vsaki disciplini. Zanesljivo smo lahko z dosežki, predvsem z uvrstitvami, še kako zadovoljni, pa čeprav smo vsi tekmovalci, trenerka in naši prijatelji želeli in pričakovali še kaj več. Vendar je v športu tako, da je poleg vloženega dela in opravljenega programa treningov treba imeti tudi športno srečo in »svoj dan«.

Sicer pa se je tudi tokrat pokazalo, da se vedno znova pojavljajo novi tekmovalci, nove države, dogajajo se prijetna in neprijetna presenečenja. Tako je letos zablestela Makedonija, saj so trije strelci osvojili dve zlati medalji v streljanju z zračno pištolo (moška in ženska konkurenca), v streljanju z MK-pištolo pa ekipno bronasto medaljo. Do ekipne kolajne so prišli tudi Slovaki, čeprav jih pred začetkom tekmovanja nihče ni štel med kandidate. Ob tem pa so nekateri doživeli tudi razočaranje. Tako je npr. Italijan Daniele de Michaelis v predtekmovanju z MK-puško 60 leže dosegel najboljši rezultat 586 krogov, v rednem tekmovanju pa le 557 krogov!

Poleg tekmovanja je potekalo tudi več pomembnih dejavnosti, najpomembnejša je bila gotovo razprava o spremembi pravil te športne panoge. Spremembe bodo privedle do več reda in preglednosti pri klasificiranju tekmovalcev. Obeta se nekaj sprememb pri opremi in položaju med streljanjem, uvajajo se tudi nove discipline. Predložili smo naše pripombe in predloge, predvsem pa bi morali na mednarodni ravni oblikovati pravični sistem kvalifikacij na paraolimpijske igre, s poudarkom na kakovosti tekmovalcev, in izkoristiti velik kakovostni in številčni razvoj strelskega športa za njegovo primernejšo uveljavitev v okviru Mednarodnega paraolimpijskega komiteja. Znotraj ISCD bi morali zagotavljati enakovredno zastopanje programov za SH1 in SH2, za puško in pištolo. Na nacionalni ravni pa bi doseženi rezultati in uvrstitve morali spodbuditi mlajše invalide različnih invalidnosti, da se pričnejo ukvarjati s tem športom - ne zaradi nastopa v reprezentanci, ampak predvsem zaradi razvijanja in dokazovanja preostalih telesnih sposobnosti.

V času tekmovanja smo se dogovarjali tudi o medsebojnem sodelovanju. Zlasti Slovaki, Čehi, Rusi in Grki so kazali veliko zanimanje za prihod na mednarodno tekmo prihodnje leto. Grki, ki bodo gostitelji prihodnjih paraolimpijskih iger septembra 2004, potrebujejo vrsto informacij in pomoči, saj je strelstvo pri njih povsem na začetku razvoja. Morda jo lahko nekaj ponudimo tudi mi.

V Seulu bo od 3. do 13. julija 2002 svetovno prvenstvo, na katerem pričakujejo do 300 tekmovalcev.

Na koncu samo še podatek o tem, kako draga je Danska. Zelo zelo draga. Za ljubitelje piva pa še posebej, saj 2 dcl točenega piva stane kar sedem nemških mark! Vseeno - na zdravje!

Petnajstega septembra je na atletskem stadionu ŽAK v Ljubljani potekalo že 32. atletsko tekmovanje paraplegikov v spomin na pionirja invalidskega športa, prof. Bojana Hrovatina. Tekmovanje, ki ga je tokrat nekoliko okrnilo slabo vreme, je pod dolgoletnim pokroviteljstvom ČGP DELO in v sodelovanju z DP ljubljanske pokrajine odlično pripravila Zveza paraplegikov Slovenije. Nastopilo je več kot 80 športnikov paraplegikov iz vseh devetih društev ZPS, tekmovanju pa so se pridružili tudi športniki paraplegiki iz sosednje Hrvaške. S hitrostno vožnjo na 800 metrov pa smo se tudi tokrat spomnili na našega velikega prijatelja in ljubitelja športa Henrika Übeleisa.

Atleti paraplegiki in tetraplegiki so tekmovanje začeli z meti kopja, diska, kija in suvanjem krogle. Po poenstavljenem in zdaj že utečenemu sistemu je potekalo hitro in brez zapletov. Razvrščeni po skupinah so se atleti pomerili na petih metališčih. Nenavadno hladno vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, zato tudi niso dosegli nobenih vidnejših rezultatov.

V drugem delu tekmovanja so se atleti pomerili v hitrostnih vožnjah na 100 m, 200 m, 400 m in 800 m. Večina pa je nastopila tudi na memorialni vožnji - 100 m s standardnimi vozički, kjer za vse veljajo enaki pogoji.

Ob koncu tekmovanja in slovesni razglasitvi rezultatov je športnikom atletom za športne nastope in dosežene rezultate čestital podpredsednik Zveze Jože Okoren in se hkrati zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji in izvedbi tega našega najbolj množičnega atletskega tekmovanja. Zahvala pa še posebej velja sodniški ekipi, ki jo je vodil Zvone Majcen, predsedniku Danetu Kastelcu in športnemu referentu Gregi Gračnerju iz DP ljubljanske pokrajine ter Janezu Hudeju.

Razveseljiv je podatek, da smo na tekmovanju kljub slabemu vremenu videli veliko novih članov in tudi težje telesno poškodovanih tetraplegikov.

Na tej veliki športni prireditvi je organizator podelil tudi pokale za ekipno atletsko tekmovanje, ki so ga moštva pokrajinskih društev izvedla v poletju. Na njih je zunaj konkurence sodelovala tudi hrvaška ekipa iz Čakovca. Tokrat je (po * zaporednih zmagah moštva DP jugozahodne Štajerske) zmagovalni pokal osvojilo moštvo DP ljubljanske pokrajine.

KONČNE UVRSTITVE EKIP:

1.    DP LJUBLJANSKE POKRAJINE 21.713,00

2.    DP JUGOZAHODNE ŠTAJERSKE 21.668,00

3.    DP KOROŠKE 20.890,00

4.    DP DOLENJSKE,*BELE KRAJINE IN POSAVJA 17.749,00

5.    DP GORENJSKE 12.184,00

6.    ČAKOVEC, HRVAŠKA 10.266,00

7.    DP POMURSKE REGIJE 8.589,00

8.    DP SEVERNE ŠTAJERSKE 7.879,00

9.    DP SEVERNEP RIMORSKE 6.614,00

10.    DP ISTRE IN KRASA 4.365,00

REZULTATI NAJBOLJŠIH* 32. MEMORIALA

ŽENSKE - TROBOJ METI (disk, krogla, kopje)

Skupina F3

1.    JANEŽIČ MARTA MS 2,300.00

2.    RADEJ ANICA NM 1,191.00

3.    PUNGARŠIČ MIJA NM 1,005.00

Skupina F4

1.    MAJCEN TATJANA MB 1,799.00

2.    SITAR PAVLA LJ 1,235.00

3.    MEJAK ALENKA KP 1,121.00

Skupina F5

1.    LAPORNIK DRAGA LJ 2,705.00

2.    MILINKOVIČ MILKA HR 2,294.00

3.    JEGLIČ JOVITA KR* 1,609.00

MOŠKI TROBOJ - METI

Skupina F1

1.    MATIČ MIROSLAV HR 2,068.00

2.    KRONOVŠEK BOGDAN CE 1,933.00

3.    ZUPANC BRANKO CE 1,740.00

Skupina F2

1.    MIKEC SLAVKO CE 1,360.00

2.    PERVANJA BORUT KR 1,293.00

3.    LINIĆ DAMIR HR 896.00

Skupina F3

1.    GRILC ZDRAVKO KK 2,349.00

2.    POVŠE ALEŠ CE 1,614.00

3.    MIJATOVIČ ŽARKO NM 1,612.00

Skupina F4

1.    HUDEJ JANEZ CE 2,518.00

2.    AHLIN VINKO NM 2,113.00

3.    SLAČEK DAVID MB 1,748.00 558.00

Skupina F5

1.    ROŠKAR JANEZ LJ 2,549.00

2.    CENTRIH RUDI CE 1,668.00

3.    KLEP BORIS MB 1,611.00 507.00

Skupina F6

1.    JERNEJŠEK MIRAN MB 1,689.00

2.    BANJAC SLOBODAN LJ 1,473.00

3.    BERČON JOŽE LJ 1,388.00

Skupina VETERANI

1.    CVAR ALOJZ LJ 1,320.00

2.    BERNAŠEK ZLATKO LJ 972.00

3.    TAJNŠEK IVAN CE 960.00

MOŠKI TROBOJ - VOŽNJE

Skupina T2

1.    POVŠE ALEŠ CE 1,478.00

2.    KOCJANČIČ TILEN LJ 1,201.00

Skupina T3

1.    HUDEJ JANEZ CE 2,424.00

2.    HREN VINKO CE 1,835.00

3.    HORVAT TADEJ LJ

Skupina T4

1.    SEVER MARKO GO 2,711.00

2.    MAVRIN VEDRAN HR 2,137.00

3.    ZAJC JOŽE NM 2,015.00

ŽENSKE VOŽNJA 100 M – MEMORIALNA* (POKONČNO)

1.    LAPORNIK DRAGA LJ 29.60

2.    SITAR PAVLA LJ*34.80

3.    JEGLIČ JOVITA KR 37.30

MOŠKI VOŽNJA 100 M T2 - MEMORIALNA

1.    PERVANJA BORUT KR 37.10

2.    LINIĆ DAMIR KR 42.10

3.    DUH JOŽEF MS 43.00

MOŠKI VOŽNJA 100 M T4 MEMORIALNA

1.    BANJAC SLOBODAN LJ 24.90

2.    AHLIN VINKO NM 25.80

3.    GRAČNER GREGOR LJ 26.90

MOŠKI VOŽNJA 800 M MEMORIALNA

1.    SEVER MARKO GO 1:54.20 931

2.    HUDEJ JANEZ CE 2:20.10 643

3.    ZAJC JOŽE NM 2:20.90 634

Jože Globokar

Ekipno atletsko tekmovanje

LJUBLJANČANI PRVIČ ZMAGOVALCI

Letos smo že šestič po vrsti (1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001) organizirali ekipno atletsko tekmovanje. Doslej smo v pokrajinskih mestih pripravili 24 tekem. Letos je tekmovanje potekalo v Celju, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu.

Tokrat se je tekmovanja udeležilo rekordno veliko tekmovalcev. Iz vseh pokrajinskih društev paraplegikov se je na atletskih stezah in metališčih pomerilo kar 157 atletinj in atletov, med njimi tudi moštvo iz Čakovca. Izboljšani so bili trije državni rekordi: Zdravko Grilc CE, F3 krogla - 6,40 metra, Janez Roškar LJ, F5 kopje – 28,40 metra, Draga Lapornik, LJ F5 – 14,84 metra.

Tekmovanje je bilo od vsega začetka zelo zanimivo in napeto. V boj za prvo mesto so se vmešali tekmovalci iz Koroške. Še na tretji tekmi v Mariboru je kazalo, da bi lahko premagali Ljubljančane, ki pa so dobesedno »eksplodirali« na zadnji tekmi v Novem mestu. Ko je že vse kazalo, da bodo Celjani še šestič zapored osvojili naslov najboljše atletske ekipe v Sloveniji, so *ljubljančani postavili najboljši rezultat vseh časov ekipnega tekmovanja in v skupnem seštevku Celjane premagali za slabih 45 točk. To je bilo dovolj za prvo mesto v ekipnem atletskem tekmovanju. Tako majhne razlike med prvimi tremi ali štirimi ekipami doslej še ni bilo, kar samo dokazuje, da tudi v drugih društvih tekmovanje iz leta v leto jemljejo bolj resno in da imajo vse ekipe enakovredne možnosti za dobro uvrstitev. Samo od resnega pristopa pa je odvisno, kako uspešna bo posamezna ekipa.

Končni vrstni red ekipnega tekmovanja v atletiki za leto 2001:

1.  DP LJUBLJANSKE POKRAJINE 21.713,00

2.  DP JUGOZAHODNE ŠTAJERSKE 21.668,00

3.  DP KOROŠKE 20.890,00

4.  DP DOLENJSKE,BELE KRAJINE IN POSAVJA 17.749,00

5.  DP GORENJSKE 11.937,00

6.  ČAKOVEC, HRVAŠKA 10.266,00

7.  DP POMURSKE REGIJE 8.589,00

8.  DP SEVERNE ŠTAJERSKE 7.879,00

9.  DP SEVERNE PRIMORSKE 6.614,00

10.         DP ISTRE IN KRASA 4.365,00