O Astronavtsko raketarskem klubu Vladimir M. Komarov

V. Kogej, J. Čuden

Kratek pregled razvoja kluba

Po uspesnem poletu ameriske vesoljske ladje Apollo 11 na Luno, ko sta se na zemljinem naravnem satelitu 21. julija 1969 kot prva sprehodila ameriska astronavta Neil Armstrong in Edwin Aldrin, je bilo navdusenje nad vesoljskimi poleti, se posebno med mladino, na enem od svojih vrhuncev. Letos bo minilo ze 30 let odkar so 19. novembra 1969, na dan pristanka Apolla 12 na Luni, na Osnovni soli Poljane (takrat se je imenovala O. s. n. h. Toneta Tomsica) v Ljubljani, navduseni 13 in 14-letni ucenci na iniciativo Vojka Kogeja ustanovili svoj klub, zivljenje pa sklenili posvetiti raketam in osvajanja vesolja. Klub so poimenovali po, kozmonavtu Vladimiru Mihajlovicu Komarovu, ki se je 24. aprila 1967 pri neuspesnem pristanku vesoljske ladje Sojuz 1 ponesrecil. Vladimir M. Komarov je bil prvi clovek, ki je izgubil zivljenje med vesoljskim poletom.

V letu 1971 so clani pridobili v uporabo manjsi, kasneje pa se dodatna dva delovna prostora v eni od bliznjih roskih stolpnic blizu kasneje znamenite Roske ceste in delovanje kluba je lahko steklo hitreje in bolj kakovostno.

Clani drustva delujejo amatersko. Kljub temu so dosegli vrsto uspehov. Ze kmalu so se uveljavili kot navduseni popularizatorji astronavtike, nekaj let tudi astronomije, nekaj casa so se ukvarjali z amatersko raketno tehniko, skoraj ves cas pa so tudi uspesni raketni modelarji. Izvedli so nad 1100 (ocena) strokovnih in poljudnih drustvenih in javnih predavanj, tecajev, video in kinoprojekcij in razstav. V povezavi z glavno dejavnostjo so se ukvarjali ali pa se se tudi s foto, kino in video tehniko, radijskim vodenjem, amatersko elektroniko, letalskim modelarstvom, racunalnistvom, sodelovali so pri meteoroloskih raziskavah s pomocjo raket (projekt ALPEX) itd.

Stevilne naprave, skonstruirane v klubu so bile v vecji meri izdelane iz domacih delov.
Pionirsko delo clanov kluba se je pokazalo pri spodbujanju nastanka, povezovanja in koordinacije sorodnih organizacij v Sloveniji. V prostorih kluba je bil 16. junija 1974 prvi (I.) koordinacijski sestanek vseh slovenskih astronavtsko-raketarskih drustev, ki je polozil temelje enakopravnemu sodelovanju tovrstnih drustev in s tem med drugim ustvaril moznosti tudi za kasnejsi (leta 1980) nastanek in obstoj Zveze astronavticnih in raketnih organizacij (ZAROS).

Clani kluba so strokovno, moralno ali/in materialno podpirali razvoj vecine kasneje nastalih klubov v Sloveniji (ARK Vega iz Sevnice, ARK Jurij A. Gagarin iz Logatca, ARK Saturn iz Kranja, MK Kocevje, ARK Bratsvo in enotnost in Klub eksperimentalne raketne tehnike v Ljubljani), pomagali krozkom raketnega modelarstva in klubom mladih tehnikov. Pomagali so tudi Astronomski sekciji Prirodoslovnega drustva Slovenije, ki je nato prerasla v Astronomsko drustvo Javornik.

Na pobudo ARK V. M. Komarov je bila ustanovljena Komisija za raketno modelarstvo SRS. Komarovci so izsolali prvi sodniski kader in ob deseti obletnici poleta Voshoda 1, v katerem je prvikrat v vesolje poletel Komarov, organizirali I. Republisko prvenstvo raketnih modelarjev. S sodelovanjem clanov kluba je stekla v Kemijski industriji Kamnik proizvodnja prvih kakovostnih serijskih modelarskih raketnih motorckov v Sloveniji. Prvi v Sloveniji so uvedli zvezna tekmovanja (leta 1977) in leta 1981 organizirali prvo drzavno prvenstvo raketnih modelarjev v panogah Zveze astronavticnih in raketnih organizacij Jugoslavije (ZAROJ), od leta 1974 dalje izvajali mestna tekmovanja raketnih modelarjev, od leta 1978 dalje pa tudi raketno-modelarski del mestnih srecanj mladih tehnikov, ki so bila svoj cas najbolj mnozicne tovrstne prireditve v SFRJ. Doslej so organizirali ze nad 200 (ocena) raketno-modelarskih demonstracijskih nastopov za sirso javnost, vec klubskih in medklubskih tekmovanj.

Aprila 1973 so zaceli izdajati prvo strokovno glasilo na temo kozmonavtike in raketnega modelarstva v Sloveniji, Kozmoplov .

Leta 1974, tocneje 18. maja 1974, je klub organiziral prvo tekmovanje raketnih modelarjev v skladu s pravili FAI v Sloveniji. Istega leta je potekal v organizaciji kluba prvi sodniski tecaj z zakljucnim izpitom s podrocja raketnega modelarstva, clan kluba Borut Frantar je na X. drzavnem prvenstvu raketnih modelarjev osvojil naslov mladinskega drzavnega prvaka v kategoriji raket s padalom (prva slovenska osvojitev tega naslova), dva clana sta prejela srebrni plaketi Ljudske tehnike Jugoslavije, drustvo pa bronasto plaketo Borisa Kidrica.

Marca 1975 je klub izdal prvo slovensko znacko (emblem kluba) na temo vesolja, 21. septembra 1975 je bila na pobudo clana kluba Jozeta Cudna ustanovljena Komisija za raketno modelarstvo SRS, junija 1976 pa je bil v klubu ustanovljen oddelek za amatersko raketno tehniko.

Avgusta 1976 sta clana kluba v Tuniziji, pri mestu Hammam-Sousse, prvikrat izstrelila raketo s kinokamero. Istega leta je stekla v klubu proizvodnja didakticnih kompletov Pionir za raketno-modelarsko izobrazevanje podmladka, kar je omogocilo, da so tudi v najbolj odrocnih krajih Slovenije in med Slovenci v zamejstvu vzletele prve rakete, na pobudo clanov kluba je nastal v VP 1478/10 (Lj.-Polje) ARK Bratstvo in enotnost.

Aprila 1977 je drustvo v dvorani Kinoteke prvikrat organiziralo vecer astronavtike s projekcijo celovecernega filma (Ukroceni ogenj) s kozmonavticno vsebino, v maju je oddelek za amatersko raketno tehniko prerasel v samostojen klub, Klub eksperimentalne raketne tehnike-Ljubljana (KERT-Lj.), dosezeni so bili trije drzavni rekordi, skupna zmaga na tekmi v Budmericah, CSSR (J. Cuden) ter eno prvo in eno drugo mesto posamezno.

Leta 1978 je J. Cuden postavil drzavni in neuradni svetovni rekord v panogi S6B (rakete s trakom 5 Ns) in drzavni rekord v kategoriji S6D (rakete s trakom 20 Ns), v JLA sta clana kluba ustanovila nova kluba (v Karlovcu in v Jastrebarskem) in clan kluba se je prvikrat udelezil kongresa IAF v Dubrovniku.

Po sirjenju raketno-modelarske baze in nacrtni vzgoji podmladka v letu 1979, je leta 1980 sledila istocasna organizacija republiskega (sestega) in II. zveznega tekmovanja za pokal mesta Ljubljane in memorial Vladimira Komarova.

Po dolgoletnih naporih clanov kluba je bilo leta 1981, podobno kot ze prej v svetu in v drugih tedanjih republikah Jugoslavije, tudi v Sloveniji raketno modelarstvo koncno le priznano kot panoga Zveze letalskih organizacij Slovenije (tedaj ZLOS, zdaj LZS), klub pa je bil kot prvo tovrstno drustvo v Sloveniji sprejet v ZLOS. Isto leto je klub organiziral prvi natecaj (in razstavo leta 1982) modelov vesoljskih plovil brez pogona za vzletanje, izstrelitev vecjega stevila modelarskih raket v znanstvenoraziskovalne namene (projekt ALPEX), dva clana sta prejela bronasto plaketo Borisa Kidrica in clan kluba je, kot prvi Slovenec obiskal Zvezdno mestece pri Moskvi.

Leta 1984 je poletela v vesolje znacka-emblem kluba. To je bil prvi slovenski in tudi prvi jugoslovanski predmet, ki je kdaj letel v vesolju.

Kot clan jugoslovanske drzavne reprezentance raketnih modelarjev je clan kluba Marjan Cuden leta 1987 na SP v Beogradu kot prvi Jugoslovan osvojil naslov svetovnega prvaka v S1B (rakete za doseganje visine) in prispeval tudi k ekipnemu naslovu, naslednje leto pa sta bila J. in M. Cuden v ekipi, ki je osvojila drugo mesto v S6A (rakete s trakom) na evropskem prvenstvu v Romuniji.

Leta 1989 je na svetovnem prvenstvu v Kijevu J. Cuden osvojil bronasto medaljo v S6A in sodeloval v ekipi, ki je osvojila naslov svetovnih prvakov v isti kategoriji. Isto leto je Federacija kozmonavtike ZSSR odlikovala clana kluba (prvo in zadnje taksno odlikovanje v Sloveniji) z diplomo Jurija A. Gagarina.

Z razpadom SFRJ leta 1991 so se clani takoj zavzeli za nemoteno nadaljevanje sportnega udejstvovanja. Spomladi leta 1992 so dosegli vclanitev Slovenije v mednarodno strokovno in sportno zvezo FAI. Tako je lahko ze jeseni istega leta slovenska reprezentanca tekmovala na devetem svetovnem prvenstvu v mestu Melbourne na Floridi blizu vesoljskega izstrelisca na Cape Canaveralu v Zdruzenih drzavah Amerike. Rezultat: tretje mesto posamezno J. Cudna v S3A (rakete s padalom) ter bron ekipno v isti kategoriji (v ekipi J. Cuden in M. Cuden) in srebro ekipno v S6A (v ekipi J. Cuden). Ob tej priloznosti so clani obiskali tudi Kennedyjev vesoljski center in prisostvovali prvi izstrelitvi Space Shuttla Endeavour.

Na naslednjem, t.j. 10. svetovnem prvenstvu, leta 1994 na Poljskem, so slovenski tekmovalci osvojili kar osem medalj; od tega so jih pet prejeli komarovci. Osvojili so posamezni (Tomaz Kogej) in ekipni naslov (v ekipi T. Kogej in A. Vrbec) svetovnega prvaka v S1B v mladinski konkurenci ter drugo mesto v isti kategoriji (Andrej Vrbec). Clanska vrsta je osvojila drugo mesto ekipno v S4B (raketoplani) (J. Cuden, E. Engelsberger in M. Kozjek), Marjan Cuden pa tretje mesto posamezno v S1B med clani.

Na evropskem prvenstvu v Liptovskem Mikulasu na Slovaskem so leta 1995 tri od petih medalj za Slovenijo osvojili clani drustva ARK V. M. Komarov: v S6A ekipno srebro (v ekipi J. Cuden in M. Cuden), v S1B drugo mesto ekipno (v ekipi T. Sijanec, M. Cuden in J. Cuden) in v S5C (makete raket za doseganje visine) Matevz Dular tretje mesto posamezno med mladinci.

Na 1. svetovnih letalskih igrah leta 1997 v Ankari v Turciji so nasi clani osvojili dve medalji: Marjan Cuden bron med posamezniki v S1B in srebro med ekipami (v ekipi M. Cuden, T. Sijanec in T. Kogej).

V klubu je trenutno deset dobitnikov medalj, ki so na svetovnih in evropskih tekmovanjih v mladinski in clanski konkurenci v ekipni in posamezni uvrstitvi osvojili skupno 22 medalj.

Clan kluba Vojko Kogej je napisal dve publicisticni uspesnici o tezavnem in nevarnem prodiranju cloveka v vesolje, ki sta izsli v skupni nakladi 30.800 izvodov. Clana Joze Cuden in Rasto Snoj pa sta napisala knjigo Raketno modelarstvo, prvi celovit slovenski prirocnik o tej dejavnosti, ki je izsel tudi kot prva slovenska knjiga v novi drzavi Sloveniji (novinarska konferenca ob izidu knjige je bila 26. junija 1991!).

Clani kluba so se posamezno ali skupinsko srecali s stevilnimi vesoljskimi strokovnjaki in vesoljci iz Rusije, ZDA, Poljske, Ceske, Nemcije, Bolgarije, Romunije in Madzarske: Hermannom Oberthom, Aleksejem Leonovom, Charlesom Conradom, Eugenom Cernanom, Vasilijem Lazarovom, Dumitrujem Prunariom, Miroslawom Hermaszewskim, Byronom Lichtenbergom, Konstantinom Feoktistovom, Farkasom Bertalanom, Svetlano Savicko, Georgijem Ivanovom, Edwinom Aldrinom, Georgijem Greckom, Valerijem Bikovskim, Borisom Volinovom, Ronaldom Sego, Igorjem Volkom, Olegom Atkovom, Aleksandrom Ivancenkovom, Olegom Makarovom in mnogimi drugimi.

Prvi astronavt slovenskega porekla dr. Ronald Sega, ki je bil leta 1994 na neuradnem obisku v Sloveniji, si je ogledal tudi Astronavtsko raketarski klub Vladimir M. Komarov in clanom podelil spominsko plaketo Nase. Sega je takrat postal castni clan kluba.

V mocni mednarodni konkurenci so, v zelji za uveljavitev Slovenije v svetu in raketnega modelarstva pri nas, clani drustva zmagali s kandidaturo nase drzave za 11. svetovno prvenstvo raketnih modelarjev. Tako je Mednarodna letalska federacija FAI s sedezem v Parizu organizacijo svetovnega prvenstva prvikrat zaupala Sloveniji. Prvenstvo je ob pomoci drugih podobnih slovenskih drustev izvedel Astronavtsko raketarski klub Vladimir M. Komarov iz Ljubljane.

Septembra 1996 se je 11. svetovnega prvenstva udelezilo priblizno 400 tekmovalcev, sodnikov in castnih gostov iz 24 drzav, kar je se vedno nepresezen rekord, tako po stevilu udelezencev, kot tudi po stevilu drzav.

Dosezki clanov kluba na 11. SP: S1B - mladinci, 1. mesto Tomaz Kogej, 2. mesto Jernej Vrtacnik; S6A - mladinci. 2. mesto ekipno (v ekipi M. Dular in T. Kogej); S8E (radijsko vodeni raketoplani) - 2. mesto ekipno (v ekipi B. Grgic).

Junija 1997 je clan kluba kot prvi Slovenec obiskal muzej druzbe RKK Energija po imenu S. P. Koroljova v mestu Koroljov pri Moskvi, kjer so razstavljene originalne vesoljske ladje prvih sovjetskih vesoljcev in se vpisal v knjigo castnih gostov.

Maja 1998 je clan kluba v Portorozu sodeloval pri prvi videopovezavi med Slovenijo in orbitalno znanstveno postajo Mir. Kot prvi in edini Slovenec doslej se je s pomočjo videopovezave pogovarjal z vesoljcema v casu njunega bivanja v vesolju.

Klub se vedno vsako leto organizira edino slovensko FAI tekmovanje. To je t. i. Pokal Ljubljane na katerem so ze 20-krat gostovale stevilne ekipe iz vse Evrope. Clani organizirajo drzavna prvenstva mladincev in clanov ter stevilna tekmovanja za najmlajse in rekreativce.

(c) ARK Komarov 1999