| Kozmonavt Vladimir M. Komarov |
Kozmonavt "stevilka sedem" Vladimir Komarov, ki je izgubil zivljenje 24. aprila
1967, je bil prvi clovek, ki se je ponesrecil med vesoljskim poletom. Se vedno pa niso pojasnjene vse okoliscine
nesrece.
|
|
|
Komarov za govorniskim odrom
|
|
. |
Prvi inzenir med vesoljci, prvi poveljnik vecclanske posadke vesoljske ladje (Voshod 1) in prvi kozmonavt, ki je dvakrat poletel v vesolje, se je
ponesrecil pri preizkusanju nacelno nove vesoljske ladje vrste sojuz. Nesreca je odjeknila po vsem svetu potem, ko se je v zgodnjih
jutranjih urah, 24. aprila 1967, med pristajanjem blizu Orska v Rusiji ponesrecil kozmonavt Volodja Komarov, ki
je zaradi svojega znanja in cloveskih lastnosti uzival med vesoljci in vesoljskimi strokovnjaki izjemen ugled.
Do nesrece je prislo, ker so se zapletle vrvi padal. Vesoljska ladja Sojuz 1 je padla z visine sedmih kilometrov, se razbila in zgorela.
Polet je trajal komaj en dan, dve uri, 47 minut in eno sekundo. |
| V ZSSR bi morali dan po izstrelitvi Sojuza 1 izstreliti se Sojuz 2 s tremi vesoljci. Nato bi se prvic v zgodovini vesoljski ladji
s posadko zdruzili. Toda izstrelitev Sojuza 2 so Sovjeti potiho opustili. Po prvotnih nacrtih bi morala dva
kozmonavta v skafandrih preko vesolja prestopiti iz Sojuza 2 v Sojuz 1 in se na Zemljo vrniti s Komarovom. Tako bi pridobili izkusnje
za kasnejsi prestop iz maticne vesoljske ladje v lunarni modul. Pri poletu na Luno in nazaj bi moral kozmonavt,
ki bi pristal na Luni, izvesti dva taksna prestopa. Kasneje so se Sovjeti odrekli poletom svojih vesoljcev na Luno
in pred svetovno javnostjo celo skrivali taksen namen. |
|
|
|
Posadka Voshoda 1
|
|
 |
. |
Polet sovjetskega vesoljca, ki je tudi sam sanjal da bo poletel na Luno, se je zacel 23. aprila
1967, ob 5.35 po srednjeevropskem casu, brez napovedi, kot je bilo takrat v Sovjetski zvezi v navadi. Celo vesoljceva
zena Valentina ni vedela, da je moz v vesolju, dokler je ni o tem 25 minut po izstrelitvi po telefonu obvestil
mozev tovaris. O okoliscinah in vzrokih nesrece polkovnika Komarova je po 32 letih se vedno nekaj nejasnosti. |
Eno od njih mi je 4. aprila 1999 v Centru za upravljanje poletov v Koroljovu pri Moskvi pojasnil dolgoletni namestnik
vodje tega sredisca Viktor Blagov. Po usmeritvi v prostoru se je Sojuz 1 vracal na Zemljo na balisticen nacin... Znano je, da je taksen
nacin vrnitve za ladje vrste sojuz neobicajen in predviden le v skrajnem primeru.
| Vladimirja Komarova so posmrtno se drugic odlikovali z redom junaka ZSSR. Na Aleji kozmonavtov
v Moskvi so mu postavili doprsni kip, zara s pepelom Komarova pa je shranjena na castnem mestu v kremeljskem zidu.
Po Komarovu so kasneje poimenovali krater na Luni, castno diplomo Mednarodne letalske federacije FAI, znanstveno
raziskovalno ladjo sovjetske akademije znanosti, naselja, ulice in sole v ZSSR in v drugih drzavah. Na kraju nesrece
so kasneje vojaki iz bliznjega oporisca ali kasarne postavili spomenik na katerem sta simbolicno ponazorjena oba
vesoljska poleta: uspesni in neuspesni. |
. |
|
|
|
Spomenik na kraju nesrece pri Orsku
|
|
Na dan pristanka astronavtov Apolla 12 na Luni, 19. novembra 1969, je bil v Ljubljani ustanovljen in po prvi neposredni
zrtvi vesoljskih poletov poimenovan tudi Astronavtsko raketarski klub Vladimir M.
Komarov. |