Z "Galebom", ki je edina preživela jadrnica te vrste na Jadranskem morju, sodelovala pa je na prenekateri regati, je družina Mlakar več kot petdeset poletij križarila po Jadranskem morju. Ob ugodnem vetru je ta preko desetmetrski simbol elegance in ideal takratnih regatnih jadralcev rezal valove tudi s štirinajstimi vozli.
Po zapiskih vodje trogirske ladjedelniške zadruge Anteja Katalinića so bila rebra, kobilica, premna in krmna grodnica izdelane iz hrastovine, zunanja oplata iz lesa slovenskih borov, krov pa iz macesnovega lesa. Za notranjo opremo so uporabili dragocenejši tikov les. Oplata je bila na rebra pritrjena z bakrenimi zakovicami, za druge dele pa so bile primernejše tiste iz pocinkanega jekla.
Čeprav izvrstnih plovnih lastnosti pa je jadrnica bila prenizka za štiričlansko družino. Leta 1958 je mojster Bonifačič iz Žurkovega pri Reki jadrnico obnovil in zvišal za dobrih 10 centimetrov.
Jahta je bila v lasti in uporabi zakoncev Mlakar do maja 1994, ko sta jo podarila Pomorskemu muzeju "Sergej Mašera" Piran, ki z lastnimi sredstvi, ob pomoči tudi tujih sponzorjev, obnavlja to materialno pričo pomorske preteklosti in slovenske kulturne zgodovine.
Slika jadrnice "Galeb" med popravljanjem v marini v Izoli poleti 1995. (JPG format, 56 Kb)